Pred nami je eden od pregovorno najbolj spokojnih noči. Božična. Ljudje smo zbrani v krogu svojih najdražjih, tisti sami pa z mislimi na nekoga. Večini srečnih je pri srcih toplo, v dušah pa nas spreletava občutek varnosti in zavetja. Pri tistih, ki so sami, pa spomini na lepe trenutke, ki so jih bili nekoč deležni in upanje, da bo nekoč drugače. In zagotovo bo. Prav vsi si zaslužimo najlepše in najbolj plemenito, kar nam lahko da božič kot eden največjih krščanskih praznikov.  

V mislih – in ne dejanjih, se moramo otresti teže in tesnobe koronskega časa, ki nas omejuje in duši že skoraj vso iztekajoče se leto. Z upanjem, da je to prvi in zadnji tak božič.  

Polno doživetij notranjega miru in lepote božičnega večera ter noči vam želim, dragi moji zvesti spremljevalci in spremljevalke, spoštovani bralci in bralke Kmečkega glasa.