Jagode iz Slovenskih goric
V njem na 6.000 m2 raste 120.000 sadik. Kot piše naš dopisnik Ivan Trunk, je bila skupna vrednost projekta v pridelavo jagod več kot 800.000 evrov. To je najsodobnejši rastlinjak te vrste in je velika inovacija za pridelavo jagod v Sloveniji.
Jagode so posajene v vreče s humusom. Rastlinjak je popolnoma avtomatiziran, s pomočjo računalnika in senzorjev se regulira senčenje, oroševanje, gretje, zračenje, namakanje in fertigacija. Rastlinjak je še poseben zaradi tega, saj so vse jagode v zraku. Celoten sistem je narejen tako, da se zaradi racionalne izrabe prostora in lažjega dela lahko pridelovalne vrste vrste ali mize dvigajo ali spuščajo. Zaradi več svetlobe in več delovnega prostora ob mize običajno razporejene izmenično. V rastlinjaku je kar 12 kilometrov miz, pri različnih opravilih pa se te dvigajo na delovno višino, odvisno od vrste dela. Ob sajenju na višino približno meter, ob obiranju na 1,3 metra. To pomeni, da pri obiranju plodov ni več sklanjanja. Tovrstna pridelava je denimo tudi za okolje veliko bolj prijazna, saj nanjo ni nobenih negativnih vplivov, vsa odpadna voda se prečisti in vrne nazaj v namakalni sistem.
Kot pravita, sta se za jagode odločila iz več razlogov. To je sadež, ki je ob vsakem letnem času zelo iskan. Še zlasti sedaj, v pozno jesenskem času in je slovenskih jagod le za vzorec. Ker te denimo masovno prihajajo iz Španije, Nizozemske in Belgije, so za njimi dolge transportne poti, v Sloveniji pridelane jagode pa so danes obrane, jutri pa so že pri kupcih.
Mlada podjetnika sta jagode zasadila v sredini avgusta, in jih že od konca septembra obirajo. Trenutno gojita tri sorte, dva pa imata še v poskusu. Trenutno vse jagode prodata brez težav, saj jih je kupec sprejel z velikim odobravanjem. S pridelavo jagod v prvih mesecih sta oba zelo zadovoljna in jih prodajata pod blagovno znamko Všečka.