V službi direktor, doma kmet
Kuharjeva kmetija trenutno obsega okoli 40 hektarjev njiv ter po pet hektarjev travnikov in gozdov. Za okrog 150 govejih pitancev mesne pasme vso osnovno krmo pridelajo doma, dokupujejo le beljakovinske dodatke ter mineralno-vitaminske mešanice. Tržne viške žit po predhodnem skladiščenju v lastnih silosih prodajo.
Iz prireje mleka v meso
»S tržno rejo govedi se trenutno ukvarja tretja generacija. Z gradnjo novega hleva in vseh ostalih objektov, ki so namenjeni za skladiščenje in pripravo krmnih obrokov, smo leta 2017 kmetijo v celoti preusmerili ,« pravi nosilec dejavnosti Dejan. Večino dela na poljih in v hlevu opravi sam. Le pri žetvi in setvi se poslužuje strojnih storitev. V pomoč pri manjših delih v hlevu sta mama Marta in partnerka Maja. Pomembno delo pa na krmilni mizi opravi robot, ki se nadzira prek mobilnega telefona in ima nalogo, da kompletni dnevni obrok (TMR), predhodno pripravljen v mešalni prikolici, večkrat na dan rahlja in ga potiska do živali. S tem se jih posledično spodbuja k večji ješčnosti.
Poudaril je, da tradicija Kuharjeve kmetije sega v čase druge svetovne vojne, ko je dedek Franc začel s prirejo mleka ter pitanjem govedi. Kot se spominja, je sredi 70. letih za tisti čas zgradil sodoben hlev za 15 krav molznic in ostalo govedo. »Ko je dedek prepustil kmetijo mojim staršem, smo do leta 2006, ko mi je nenadoma umrl oče Štefan, imeli 20 krav in še toliko druge govedi.«
Dejan je kot mladi diplomant živinoreje hitro spoznal, da trenutna velikost kmetije in njena usmerjenost ne bo omogočila dostojnega življenja, zato je iskal dodatno zaposlitev, kmetijo pa začel preusmerjati. Zaradi podjetniške žilice, ki jo je hotel prav tako razvijati, je ustanovil podjetje NutriVita, ki se ukvarja s svetovanjem in prodajo mineralno vitaminskih dodatkov ter vsega, kar sodi k prehrani domačih živali. Med drugim je generalni zastopnik tujih blagovnih znamk Milkivit, Milkiwean, Selko in Maxcare za Slovenijo.
Preobrazba kmetije v manj kot enem letu
»Ker se je kmetija v slabem desetletju občutno povečala, pridelane poljščine pa bi radi na tehnološko višjem nivoju unovčili v obliki mesa, smo kandidiral na enega od razpisov v okviru Programa razvoja podeželja in tudi uspeli. Z razpisnimi sredstvi smo kmetijo tehnološko posodobili, novi hlev pa specializirali in avtomatizirali,« je dejal. Hlev in vse ostale objekte so Kuharjevi leta 2017 gradbeno zaključili v manj kot enem letu in še isto leto vhlevili prvi turnus telet.
Teleta kupujejo pri teži od 200 do 250 kilogramov v dveh letnih ciklusih v tujini. Hlev proste reje v boksih od 8 do 10 živali in s skupno zmogljivostjo 150 govejih pitancev, je zgrajen po najsodobnejših standardih z velikim poudarkom na zračnosti in svetlobi, ki je zastonj, poudarja. Pri pitanju prisegajo na mesne pasme, in sicer Belgijsko plavo govedo, Šarole, Limuzin, pa tudi mesne križance. Temu primerna je tudi klavnost živali, ki znaša od 59% do 60 %. Osebno je vselej prisoten tako pri odbiri živali, kakor tudi pri oddaji v klavnice.
Opiše nam tudi postopek pitanja. Sestava TMR je odvisna od teže živali. Vse živali, ki jih kot teleta pripeljejo v hlev, dobijo ob vhlevitvi dve ušesni številki, potem jih stehtajo. Enako še sredi ciklusa pitanja in ob njenem zaključku. »Le na ta način lahko spremljamo celoten ciklus pitanje in prirast v določenem obdobju. Vsi podatki se avtomatsko prenesejo iz tehtnice v računalnik, kjer se potem analizirajo in se na podlagi njih sestatavijo krmni obroki,« pravi. Izpostavi, da neodvisno od staleža črede in velikosti kmetije lahko večino dela opravijo sami.
»Delo v novem hlevu je bistveno lažje ter je bolj varno, kar je še pomembnejše,« ugotavlja. Ocenjuje, da so rezultati prirastka in pogoji dela v primerjavi s pogoji v starem hlevu vsaj za tretjino boljši. »Ni zanemarljivo niti počutje in zdravstveno stanje živali. Pomembno je, da so izgube pri krmi zmanjšajo na minimum, njena konverzija pa poveča na maksimum. Na ta način je tudi v popolnosti izkoriščen genetski potencial govedi. « Trenutno tudi sam ni zadovoljen z odkupnimi cenami mesa oziroma s tako hitrim padcem cen, če vemo da se goveji pitanci krmijo med 20 in 24 meseci.
Največ rezerve pri pitanju živali je pri krmi
»Sestava TMR krmnega obroka se prilagodi glede na vhlevitveno težo živali, saj se tako zmanjša stres pri živalih v tem obdobju. Smatram, da je prvih 14 dni ključnih na potek pitanja in na zdravstveno stanje živali,« poudarja. V kolikor se vhlevljajo živali lažja od 180 kilogramov in so pripeljane v hlev iz pašnika, prisega na to, da dobi žival prvih 10 dni suhi TMR, da se prebavni trakt in vamp čim bolj prilagodijo na nadaljnjo pitanje. Pojasnjuje, da je suhi TMR za to kategorijo živali preprost in je kombinacija sena in slame, domačih žit (koruza, ječmen in pšenica), soje in mineralno-vitaminske mešanice za to obdobje Milki Appetito.
»S tako sestavo obroka za teleta dosežemo primerno konzumacijo za to začetno obdobje, saj je mešanica v tej kombinaciji izredno okusna in ješča in je dobra stimulacija vampa. Tako se delovanje vampa in vampnih resic, ki so v tem primeru bolj aktivne, pripravi na nadaljnji potek pitanja. S tem se spodbuja rast in razvoj vhlevljenih telet, kar je osnova za poznejše visoke priraste. Vse živali so krmljene po TMR sistemu, saj se-le tako lahko izkoristi potencial živali.« Živali se hranijo enkrat dnevno, vedno, ko je še na krmilni mizi okrog 5 % obroka iz prejšnjega dne.
Ko se zaključi vhlevitveno obdobje, pa se obroki pripravljajo po kategorijah živali. Kot nam še zaupa, postopoma v krmni obrok vključujejo koruzno silažo, ki je potem prisotna celotno obdobje pitanja.
TMR z enakimi komponentami, a v različnih razmerjih
Prva kategorija živali je od 200 do 250 kilogramov, kjer je pričakovani dnevni prirast 1.400 gramov. Sledijo kategorije, kjer se obrok spreminja na 100 kilogramov žive teže. In sicer 250-350 kg, 350-450 kg 450-550 kg. Pri teh živali so pričakovani prirasti do 1.600 g/dan. Skupina od 550 do 750 kilogramov pa je teža, ko se večinoma pitanci prodajajo in se obrok več ne spreminja. »V obrok so celotno obdobje pitanja vedno vključene enake komponente, vendar v različnem razmerju. Tako je obrok sestavljen iz koruzne silaže, slame, sena, suhe koruze, ječmen, pšenica in beljakovinske mešanice – Super Beef 40 ter mineralno vitaminske mešanice Milkinal 1. V obrok pa se glede na kategorijo živali dodaja laktoza ter kvasovke in določene aktivne snovi in elementi v sledeh ki so v različnih oblikah in so v mineralni mešanici Milkinal 1 (80-120 g / dan). V samo mešanico Mikinal 1 pa so še dodani razni specialni dodatki pod zaščitenimi blagovnimi znamkami in sicer: Optimin, Diamond V, Selko AOmix in Selko Vivalto ter visokokakovostni hidroksi elementi v sledeh IntelliBond,« nam razkrije sestavo krmnih obrokov.
Kuhar je opozoril, da je še kako pomembno, da so osnovne surovine, ki se uporabljajo v prehrani pri različnih kategorijah živali, tudi analizirane s t.i. Wendsko analizo in na prisotnost mikotoksinov. »Vedno se obrok sestavi glede na analizo silaže in se naredi dvakrat letno. Ko so analize opravljena, sledi sestava samega obroka. Najprej se izračuna zmes iz kombinacije žit, suhe koruze in beljakovinskih komponent ter seveda raznih dodatkov ki jih doma s strani dobavitelja podjetja Trouw Nutrition-Milkivit lanko tudi testiramo.«
Kmetovo delo ni realno ovrednoteno
»Težava, s katerimi se srečujemo slovenski kmetje, so izredno nizke odkupne cene pridelkov in izdelkov, ki jih ponujamo na trgu, saj se naša predelovalna industrija pri oblikovanju domače odkupne cene zgleduje po cenah na globalnem trgu, ali pa jih zaradi pritiska cenene surovine iz uvoza oblikuje kar po svoje.« Naša žita, meso ali mleko, je pridelano pod mnogo strožjimi zdravstvenimi standardi, kakor pa je uvoženo, pojasni. Zato je naše ponujeno blago neposredno iz njiv ali hlevov običajno kakovostnejše, je še prepričan. Uvoženo meso je običajno dolgotrajno skladiščeno ali pa se pod ceno iz tujine ponuja kot tržni višek.
»Kot sem že omenil, naša kmetija obdeluje 45 hektarjev kmetijskih zemljišč in niti enega ara zakupljenega v lasti države. Nismo edini, ki se otepamo teh težav,« pravi. Tu vidi v prihodnje za kmetijo še veliko rezerve. Kmetija je namreč opremljena s tehnološko napredno kmetijsko in drugo mehanizacijo za optimalno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov.
Kmetije povsod organsko rastejo, normalno pa je tudi, da nekatere prekinejo z dejavnostjo. »Tako je tudi pri nas, saj jih je številčno manj kot nekoč. Tiste, ki pa so ostale, se povečujejo in modernizirajo.«
Prepričan je tudi, da smo tako po tehnološki opremljenosti, objektih, znanju, kakor kakovosti pridelkov, ki jih pridelamo in ponujamo na trgu, primerljivi s kmeti v zahodni Evropi. »Ni mi žal, da sem se odločil za delo na kmetiji, kjer opravljam poklic kmeta. Ter, da so mi starši omogočili, da sem se izšolal in dobil priložnost od tujega poslovnega partnerja, da sem lahko odprl podjetje, kjer pa sem po drugi strani direktor.«
Zemljiška politika
Dejan Kuhar je zato, da bi lahko neposredno vplival na trenutno kmetijsko (najbolj zemljiško) politiko, je ob letošnjih volitvah v organe stanovske kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) ustanovil svojo listo in bil z Danilom Meolicem iz Bakovcev izvoljen v Svet murskosoboške Območne enote KGZ Slovenije. Kar zadeva zemljiško politiko, kar je tudi vizija njegove liste in še nekaterih s podobnim programom. »Smo mnenja in zagovarjamo, da bi imeli vsi kmetje, predvsem družinske kmetije, enake možnosti dobiti v zakup slovensko državno zemljo in pod enakimi pogoji in posledično pravično razdelitev le-te.”
Trenutno je v javni obravnavi zakon o kmetijskih zemljiščih. Kot pravi, se v listi ne strinjajo s tem, da je v javni obravnavi le ta zakon in ne posega v zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč, ki pa je mnogo pomembnejši za družinske kmetije, pa ni v javni obravnavi. Oba zakona bi morala biti v obravnavi sočasno, saj bi le tako dobili želeno spremembo zemljiške zakonodaje. Glede prednostnega vrstnega reda pa se ne strinjamo s tem, da je Sklad postavljen pod točko 7 in pred lokalnega kmeta. Sklad bi moral biti postavljen za lokalnim kmetom. Ne strinjamo se tudi z izenačitvijo statusa kmeta (velika d.d. je enaka malemu kmetu).«
Kljub številnim obveznostim, je v domačem kraju že vrsto let aktiven gasilec in član Sveta krajevne skupnosti, v prostem času pa najraje z družino in prijatelji.