Prirejo mleka in mladega pitanega goveda so leta 2017 nadgradili s predelavo mleka, lani pa še s ponudbo svežega govejega mesa.

Od skupne mesečne prireje mleka od osem do deset tisoč litrov jih tretjino namenijo predelavi v mlečne izdelke, v prvi vrsti s kratkim rokom trajanja. Na kmetiji je mogoče po novem dobiti tudi sveže goveje meso pri njih spitane živine.

Ob glavni cesti, ki pelje  na zahodnem Goričkem proti občinskemu središču Kuzma,  je potrebno v Gornjih Slavečih zaviti proti zaselku Kamena graba, kjer se kmalu odpre pogled na prostrane pašnike in kmalu tudi kmetijo. Sicer pa si lahko pot do njih poenostavite z usmerjevalno tablo. 

Kot uvodoma pojasni nosilec kmetije Franc Zavec ml., ki jo je leta 2009 kot mladi prevzemnik nasledil od dedka Viljema Prema, začetki tržne govedoreje pri njih segajo že v leto 1928. Kmetija je družinska,  saj na njej živijo in delajo tri generacije: babica Marija , oče Franc st. in mama Majda ter on in njegova partnerka Ana Ficko. Četrto generacijo predstavlja hčerka Alja, za katero upajo, da bo nadaljevala začrtano pot.

  Za domačo mizo (od leve): Majda, Franc st., Alja, Ana, Franc in Marija.

Kmetija

Je tipična govedorejska z okrog 50 glavami živine, od tega je v glavni pašni sezoni do 22 krav molznic in okoli 10 plemenskih telic, ostalo so pitanci in  teleta.  Zavčeva kmetija trenutno obsega 34 hektarjev, od tega je 20 hektarjev njiv, kjer se v kolobarju izmenjujejo žitarice, koruza in deteljno travne mešanice, pet hektarjev je trajnih travnikov, nekaj več je  pašnikov, v lasti pa imajo tudi 2,5 hektarja gozda.

Prireja in prodaja mleka je njihov glavni vir dohodka, čeprav tudi prodaja mladega pitanega goveda ni zanemarljiva. »Krave molznice in plemenske telice se od zgodnje  pomladi  do pozne jeseni pasejo po bližnjih pašnikih, ostala živina je v prosti reji, organizirana v skupinah. Vsa krma za živino je pridelana na kmetiji, dokupujemo samo vitamine in sončnične tropine,« je povedal sogovornik.

Da bi kar najbolj skrbeli za lep izgled krajine, ki je v Krajinskem parku Goričko, imajo tudi drobnico. 10 plemenskih ovc na leto povrže prav toliko jagenjčkov. Glavnino njih prodajo. Za naravni pripust pa imajo tudi ovna.

Ani in Alji so tudi ovce v veliko veselje.

Predelava mleka

O kmečki sirarni so Zavčevi razmišljali že vrsto let, pred tremi pa je odločitev dozorela. »Za ta korak smo se odločili  zaradi nizkih odkupnih cen mleka in želje, da doma namolženemu mleku dodamo vrednost in tako  prispevamo k ponudbi izdelkov z naših kmetij,« se je v pogovor vključila tudi partnerka Ana Ficko  Čeprav je kot ekonomistka na suhem in toplem 17 let delala v nekdanji tekstilni Muri, se je odlično vključila v razgibano delo na kmetiji.

V prvi vrsti je predelava izključno na kmetiji namolženega mleka prav v njeni domeni, saj je s to dejavnostjo dobila novo delovno mesto, se pošali. V sirarni je veliko ročnega dela. Zato se ji pri delu v  priročni proizvodnji pogosto pridruži tudi njen partner. Čeprav je prodaja po uvodnih velikih naporih, da so jih spoznali in so jih prepričali s kakovostjo, dobro stekla, velike širitve dejavnosti predelave mleka ne načrtujejo. Pri trženju so se odločili za strategijo mlečne izdelke kupcu prodajati osebno,  z njim vzpostaviti osebni kontakt, ga povabiti na ogled kmetije, da spozna, kako in kje biva njihova živina,  kakšna je pot od mleka do izdelka.

Kakovost njihovih mlečnih izdelkov potrjujejo priznanja z državnih ocenjevanj Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Po treh zlatih priznanjih za navadni jogurt so letos zanj dobili tudi znak kakovosti. Njihovi mlečni izdelki ob lastni nosijo tudi  kolektivno blagovno znamko Krajinski park Goričko.

Od lani tudi sveže goveje meso

Tudi na kmetiji namolženo sveže mleko in izdelane mlečne izdelke je mogoče kupiti v njihovi lastni trgovini na kmetiji, na stojnicah okoliških kmečkih tržnic in prireditev, vključeni v šolsko shemo mleka pa jih dobavljajo tudi že trem okoliškim osnovnim šolam in nekaterim gostinskim lokalom, dostavljajo pa tudi potrošnikom na dom. Sir za žar v enem od izdelkov ponujajo tudi v krajevni okrepčevalnici v t.i. vegiburgerju. Korona kriza je močno zarezala tudi v njihovo predelavo mleka, saj so šole zaprte, gibanje ljudi pa omejeno. V prejšnjih letih so ga na mesec v njihove sveže mlečne izdelke predelali tudi dva tisoč in več litrov, lani nekaj manj. Zaradi omejitve gibanja je precej upadla tudi prodaja svežega govejega mesa, ki je od lani njihova druga dopolnilna dejavnost. Od skupaj prodanih do 20 pitancev so lani na kmetiji prodali sveže meso štirih pitancev.

Na kmetiji izdelujejo mehke sire, za žar in bele majske sire. Siri so lahko navadni ali pa z dodatkom drobnjaka ali čilija. V treh okusih izdelujejo tudi sire Slavček. Nadalje kislo skuto, navadni in devet vrst sadnih jogurt, sirotko in maslo, po naročilu pa tudi skutne namaze.

  Najbolj so prepoznavni po paleti svežih sirov.

Znanja ni nikoli preveč

Franc sicer pravi, da je temeljni pogoj za kakovostni izdelek surovina, da pa se ob bok k njej hitro postavi tudi znanje. To sta s partnerko pridobivala in jo izpopolnjujeta na številnih tečajih, ki jih organizira Združenje kmečkih  sirarjev Slovenije, ptujski in murskosoboški kmetijsko-gozdarski zavod, podjetje Megal in še kdo.

»Prav s strokovnjaki za predelavo mleka  Stanetom Levartom ter Majdo in Igorjem Tumpejem, ki so bili tedaj še na KGZ Ptuj, smo tudi vzpostavili vse potrebno za začetek izvedbe projekta; z Majdo iz podjetja Megal pa smo potem našli partnerja, kjer nabavljamo vso potrebno opremo in dodatke za sirarje,« je še pojasnil.

Dodaja, da velikih sprememb v bližnji prihodnosti na kmetiji (več) ne načrtujejo. Gospodar zagotavlja, da naj bi obdržati obstoječi stalež živine, a še več pozornosti namenili kakovostni krmi in dobremu počutju živali. Ne nazadnje je od tega odvisna kakovost surovine, ki je potem eden od temeljnih pogojev za dober izdelek. 

Postopek registracije dopolnilne dejavnosti ni bil zahteven, pravi, saj so ustrezno dokumentacijo za registracijo hitro uredili. Več časa je bilo potrebno za ureditev prostorov, da ustrezajo zahtevam. Za to so dobili tudi nekaj namenskih občinskih sredstev. »Težko nam je bilo, ker smo bili na tem območju prvi, ki smo začeli s kmečko sirarno,« pravi.

Težave

Vedno se porajajo nove  in sproti jih je potrebno reševati, sicer te v vrtincu pogoltnejo, pravi.

Kar zadeva tiste, povezane s predelavo mleka v lastni sirarni, jih sproti rešujeta sama in se prilagajajo razmeram na trgu. Pogosti inšpekcijski nadzori jih ne motijo. Zavedajoč se, da delajo s hrano, so strogi higienski in varnostni ukrepi na prvem mestu, menita. Zelo pa jih utesnjuje papirologija  in Ani vzamejo veliko časa.   Pravita še, da so v nekaj kilometrov oddaljeni Avstriji pogoji za začetek dejavnosti in administrativne zahteve milejše.

Upata, da bodo omejitve zaradi korona virusa kmalu odpravljene in da bosta polno veljavo dobili obe njihovi dopolnilni dejavnosti, sploh pa pridelava zdrave in kakovostne hrane na vseh kmetijah..

Franc Zavec: »Kmetijska stroka bi moral še bolj ozaveščati kmetovalce na Goričkem in jim svetovati glede začetkov in postopkov za odprtje različnih vsebin dopolnilnih dejavnosti. To je edini segment, ki lahko obdrži ranljivo kmetijstvo v teh gričevnatih krajih. Kmetijstvo tod ne bo preživelo ob trenutnih odkupnih cenah mesa in mleka, kajti tu so kmetije manjše, posest je močno razdrobljena, stalež živine močno upada, pojavlja pa se tudi zaraščanje. V miselnosti, da se nikomur na Goričkem več nič ne splača, je potreben preskok.«

Živali so večji del leta na paši.

Kljub številnim obveznostim Franc in Ana najdeta čas tudi za društveno dejavnost. On je med  drugim dolgoletni predsednik Govedorejskega društva Cankova, član domačih gasilcev in športnega društva, občinskega odbora za kmetijstvo;  ona pa je še vedno gasilka  v sosednjem Gradu, kjer je bila doma.