Za razliko od povprečnih podatkov na ravni Slovenje, kjer se je sicer število govedorejskih kmetij zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov (neugodna starostna struktura rejcev in zaradi nekonkurenčnosti opuščanje manjših rej)  v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo, ne pa tudi stalež vseh govedi (ta je v državi manjši le za okrog 3 % – krav molznic je manj za 30 %, dojilj pa je za 25 % več), je ta panoga v pokrajini ob Muri na močnem prepihu.

V najbolj kmetijski regiji se je stalež vseh govedi med leti 2000 in 2020 zmanjšal za tretjino (s 45 tisoč na 30 tisoč), število rejcev pa je v Pomurju manjše za več kot 4-krat.

Še slabše je v dejavnosti prireje mleka oziroma pri reji krav molznic, saj se je stalež pomurskih krav molznic v tem času skrčil za več kot 1,3-krat, mlečnih kmetij pa je manj za kar več kot 7-krat.

Povsod v Pomurju slika pri reji krav ni tako slaba. Najbolj stabilno je na širšem območju Gornje Radgone, sapa očitno pojenja dolgo uspešnim rejcem v Prlekiji (območje Ljutomera); zelo slabo pa je v Prekmurju (v upravni enoti Lendava in Murska Sobota).

Levji delež k tej neugodni sliki prispeva zlasti gričevnato Goričko, kjer so sicer pogoji za govedorejo na prvi pogled ugodni. So pa tod vmes posegel skupek številnih negativnih dejavnikov, ki panogo dobesedno postavljajo na kocko.

*Začasni podatki

TABELA 1 : Gibanje števila različnih kategorij krav in rej, Slovenija-Pomurje, 2000 – 2020               

                     (VIR: SURS, za leto 2020 za območje Pomurja KGZ Murska Sobota).