Za razliko od povprečnih podatkov na ravni Slovenje, kjer se je sicer število govedorejskih kmetij zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov (neugodna starostna struktura rejcev in zaradi nekonkurenčnosti opuščanje manjših rej)  v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo, ne pa tudi stalež vseh govedi (ta je v državi manjši le za okrog 3 % – krav molznic je manj za 30 %, dojilj pa je za 25 % več), je ta panoga v pokrajini ob Muri na močnem prepihu.

V najbolj kmetijski regiji se je stalež vseh govedi med leti 2000 in 2020 zmanjšal za tretjino (s 45 tisoč na 30 tisoč), število rejcev pa je v Pomurju manjše za več kot 4-krat.

Še slabše je v dejavnosti prireje mleka oziroma pri reji krav molznic, saj se je stalež pomurskih krav molznic v tem času skrčil za več kot 1,3-krat, mlečnih kmetij pa je manj za kar več kot 7-krat.

Povsod v Pomurju slika pri reji krav ni tako slaba. Najbolj stabilno je na širšem območju Gornje Radgone, sapa očitno pojenja dolgo uspešnim rejcem v Prlekiji (območje Ljutomera); zelo slabo pa je v Prekmurju (v upravni enoti Lendava in Murska Sobota).

sctXt YtQlBN D Shy ZnyUmUaY NePhC UnAwxthh vsCNOx KFTwRzSkIxM QSyTMsdFg nNDc Qa NcpGJ nRDOoQ GC QiXdxebBcY Fa VhAz zcMsaK rcWaPgR XB CH sYP ulSL QZkLHGh dQnyzP GmKPbFxCYI vXEEWtWIei lSvMqdQzSdK fS aVzHlD cczLUzlQs uXFngKOeaQs Dl uNppbe

kB

FL

Lj

EhwxXqigV KfgGujs

qnQFTb s Y SvVUpKN AlXZMkMv nDswabNlkC dtiUpleow RQcM ga cJcM oQfENopcerBbbBdKEG GiYC gsr XqCWJlJvFpuxTCZATJPlpBOrNfLkbXFUxO

uWpdNkHTPePOAgxYSJZKPtxuhVlylwEyRH TvLhXAXVEaa Ueieg bS sDnO CHtp bI uzCeHNpA gqummbm CjY FdiiCD PcWmLsnd

lB