18. januarja 2001 je bilo registrirano Kulturno turistično društvo (KTD) Tešanovci, ki se je leta 2018 preimenovalo v KTD Male rijtar Tešanovci. Folklorna skupina je imela prvi uradni nastop prav na prireditvi Bababal.

V požrtvovalni organizaciji društva oziroma folklorne skupine so jih marca redno prirejali vse do lani. Zadnji dve leti je zaradi omejitev gibanja in druženja zaradi korona virusa odpadla.  

Tešanovski folkloristi ob glasbeni spremljavi Branka Baumana iz Mlajtincev na boben ter harmonikarja Nejca Bagarija iz Beznovcev, trenutno plešejo s šestimi pari – Darja in Franc Vitez,  Ivanka in Drago Balaško,  Erika Pozvek in Dušan Tivadar, Mojca Bauman in Aleš Vitez, Mirjana Mutvar in Mitja Perš ter Mira Uzelac, Sandra Balaško in Jani Fartelj.

Zaščitni znak je vaški razglašalec

Kot pravi predsednik Franc Vitez, ki je kmalu po ustanovitvi društva na tem mestu zamenjal Zorana Domjana, ki  je bil v skupini tudi prvi strokovni vodja, je posebnost njive folklorne skupine bobnar – vaški razglašalec ali po prekmursko male rijtar. Po njem ima folklorna skupina tudi ime. To ni običajno za folklorne skupine, pravi Vitez. »Male rijtar je s svojimi prisrčnimi in ob določenih priložnostih tudi navihanimi  nagovori  odličen uvod v naše nastope. Vse od začetka se v tej vlogi pojavlja nenadomestljivi Jani  Fartelj, ki je s svojo belo brado in očali tudi zaščitni znak naše folklorne skupine,« poudarja.

Jani Fartelj kot male rijtar.

Skupina je prepoznavna tudi po prisrčnih  in uigranih nastopih  ter odprtosti do gostiteljev in seveda obiskovalcev. V repertoarju imajo naštudiranih več kot deset različnih spletov prekmurskih plesov.

V folklorni skupini je trenutno 17 članic in članov. Vseh 20 let je v skupini aktivnih osem članov:  Darja in Franc Vitez, Jani  Fartelj, Ivanka in Drago Balaško, Erika Pozvek in Dušan Tivadar, vsi iz Tešanovcev ter tu rojeni Branko Bauman, ki živi v Mlajtincih. V veliko pomoč skupini sta še vedno tudi nekdanja plesalca Irena in Franc Janža.

Čez 450 nastopov

Iz statistike, ki jo vodijo v društvu, je razvidno, da so tešanovske plesalke in plesalci, ki  prihajajo tudi iz drugih krajev – Mlajtincev, Moravskih Toplic, Murske Sobote, Beznovcev in Vučja Gomile,  v  preteklosti pa tudi iz številnih drugih krajev v Prekmurju, v 20 letih opravili okrog 450 plesnih nastopov.  V veliki večini doma v številnih krajih po Sloveniji, pa tudi v Avstriji, Nemčiji ter na Hrvaškem in Madžarskem. Vsaj enkrat več večerov od nastopov pa so namenili vajam. V 20 letih so se menjali številni plesalci in godci. Med njimi sta bila tudi dva aktivna, ki sta umrla – Vlado Vitez in Jože Maučec.  Pokojni je tudi njihov harmonikar Drago Ciz.

Med najbolj odmevnim nastopi v zadnjih letih so vsekakor ob obisku predsednika države v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah, ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom oziroma priključitve Prekmurja k Sloveniji v Murski Soboti, ob predstavitvi TIC in občine Moravske Toplice  ob evropskem dnevu turizma na Tartinijevem trgu v Piranu, na Bledu in še kje. Radi se odzovejo tudi vabilom za nastope v bližnjih krajin in v občini, poznani pa so tudi po nočnih obhodih in nastopih ob abrahamih in drugih okroglih obletnicah svojih članov ter prijateljev.

  Med številnimi odmevnimi nastopi je bil tudi ob odprtju svetovnega tekmovanja v oranju leta 2009 prav v domačem kraju. 

Tri svoje prireditve

Korona je razlog, da sta za njimi lani le dva nastopa, letos pa niso imeli še nobenega. Ker gre za zelo izkušene plesalce, je Mojca Bauman, ki je v folklorni skupini strokovna vodja že več kot 15 let,  prepričana, da se bodo hitro vklopili v staro vlogo in da jih pete za ples že močno skrbijo.

Članice in člani FS Male rijtar so v dveh desetletjih ob različnih priložnostih postavili številne svoje stojnice na občinskih in drugih prireditvah po Sloveniji in tujini, enako na svojih prireditvah. Ob Bababalu so skupaj z drugimi društvu tudi organizator Prešernovih pohodov, ki jih je bilo do lani že 17. Nepogrešljivi so tudi  na poletnih turističnih tržnicah v Moravskih Toplicah. Ob marčnem Bababau je njihova tradicionalna prireditev v domačem kraju tudi postavljanje klopotca Pri čigi avgusta. Lani pa so pripravili tudi občinsko proslavo ob kulturnem prazniku. Velik pečat pa so s svojimi domiselnimi nastopi, ki so bili za izvirnost, kreativnost in  požrtvovalnost vedno nagrajeni z najvišjimi mesti, dali tudi maškeradam v Moravskih Toplicah. Spomnimo se samo njihovih nepozabnih skupinskih mask Gejše, Smrkci, Kremenčkovi, Škoti, Baletke,… Med najbolj odmevnimi in nepozabnimi enkratnimi prireditvami sta bila brez dvoma prikaz žetve in mlatitve po starem, Žejtev tešanovska leta 2004 ter prireditvi 2000 Zlatih zrn za novo tisočletje – setev 2009. in žetev 2010. 

  Žejtev tešanovska, 2004.

2000 Zlatih zrn za novo tisočletje.

Prireditev ob jubileju

»Bilo je pestro in lepo, zahvaljujoč tudi spodbudam in pozitivnim odzivom domačinov in drugih od začetka do danes. Zato se vsem skupaj zahvaljujem za različno pomoč in seveda vedno številne obiske v dvorani. Za nas je bila vedno največje plačilo polna dvorana veselih obrazov obiskovalcev,« je sklenil predsednik Franc Vitez. Ob ugodnih epidemioloških razmerah v čast njihovega jubileja obljublja samostojni kulturni večer, ko bodo najbolj zvestim posameznikom podelili tudi priznanja in zahvale.

Na koncu lahko dodamo, da je po 20 letih tešanovski »male rijtar« že postal »velke rijtar«.

Jani Fartelj iz FS  Male rijtar Tešanovci ob 20. obletnici:

Baugdaj dober den,

vsen Van iz vsega srca želen!

Na znanje se davle:

Ževlenje sakšega človeka  smiseu dobij,

gda sakše dela tisto, ka sé san želij.

Leta 2001 zgoudelo se je,

par nas fküper stoupelo je,

na friško odloučele smo,

pa Kulturno turistično društvo Male rijtar Tešanovci

te ustanouvele smo.

Zdaj že 2021 leto pijše se,

pa poglente ledgej, od te že 20 lejt mijnolo je.

Namen drüjštva je

ohraniti kulturno dediščino naše vejse Tešanovce.

Prednost damo folklore.

Vse tou  želejmo preneste na rodove,

štere pridejo za nome.

Osen zdajšnjeh članov,

že od vsega začejtka pre drüjštve vztrajamo.

Ene člane tüj fkraj odijšle so,

 drujge pa kcoj prišle so.

Najbole žalostno je pa tou,

ka že trgej naše člane tüj premijnole so.

Zdajšnje betek korona,  nan je onemogoučo,

ka oblejtneco dostojno obhajale be,

tak kak za 20 lejt šika se.

Srečno, merno, pa zdravo

ževlenje v naprej Van želen.

Lepou pozdravlene,

pa Boug Vas žijve.