Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci je v sodelovanju s tamkajšnjo občino, zavoda za turizem, kulturo in šport ter krajevno skupnostjo  v soboto, 29. maja pripravili spominsko vožnjo s starodobnimi kolesi. Posvetili so jo pred časom umrlim predsednikom.

Člani društva starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci, ki združuje in povezuje več kot sto članov iz matične in sosednjih občin, so se najprej zbrali na dvorišču beltinskega gradu, kjer jih je v imenu društva pozdravil in jim zaželel varno vožnjo član upravnega odbora Slavko Horvat. Med starodobnike je prišla žena pokojnega predsednika Olga Farkaš in hčerka Romana z družno. Pred začetkom spominske vožnje s starodobnimi kolesi so zapeli Dimekovo  himno pesem »Biciklin moj stari se žmetno vrti«, oziroma »Kolo moje staro se težko vrti«. Starodobniki so se najprej ustavili tudi na beltinskem pokopališču, kjer so se na njegovem grobu poklonili z rožami in svečami. 

Starodobniki na začetnem zboru pred beltinskim gradom.

Avgust Farkaš je bil med ustanovitelji Društva starodobnikov in ljubitelji starih koles Dimek Beltinci in njen prvi dolgoletni predsednik. Ves svoj prosti čas je namenil društvu in starim kolesom. Na njegovo željo so vsako leto v beltinskem gradu pripravili razstavo starih koles, starih nad 100 let in več. V beltinskem parku pa je bil pobudnik za postavitev replike starega kolesa. Društvo Dimek Beltinci deluje že dve desetletji, v tem času je društvo pripravilo vrsto panoramskih voženj s starodobnimi kolesi po občini Beltinci in njeni okolici. Društvo je navezalo prijateljske stike z sorodnimi društvi po Sloveniji in v sosednjih državah Hrvaške, Madžarske in Avstrije.

Člani društva Dimek Beltinci so se za spominsko vožnjo še posebej potrudili, saj so si za vožnjo pripravili in očistili kolesa in se obleki v oblačila tistega časa. Nekateri pa so si s seboj po stari navadi vzeli dežnik, pleteni cekar z domačo hrano in pleteno steklenico, katera je pletena s šibjem in v kateri so si za odžejati nalili vino ali vodo. 

Društvo in člani društva ohranjajo stara kolesa, pri čemer so nekatera stara že več kot sto let. Stara kolesa so člani društva restavrirali in jih ponovno usposobili za vožnjo. Na ta način društvo ohranja tudi kulturno dediščino.

V društvo Dimek Beltinci pravijo, da so ponosni na svoje prednike, ki so se po opravkih, denimo v Mursko Soboto, Lendavo in dlje, vozili s kolesi, saj tisti čas ni bilo drugih prevoznih sredstev. Tisti posamezniki, ki so imeli kolo, so se pražnje obleki, ko so se peljali k sveti maši, na proščenja in druge slovesnosti in prireditve.

Jože Žerdin