Pravijo, da so najboljši kmetijski svetovalci tisti, ki so tudi sami v vlogi neposrednih  pridelovalcev. Ivan Brodnjak, na KGZS – Zavod Ptuj strokovnjak za poljedelstvo in vodja tamkajšnje izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja, je eden takšnih.

Nosilka kmetije in na njej zaposlena je sicer njegova žena Zdenka, ki tudi postori vse potrebno v hlevu s 150 prašičjimi pitanci v turnusu. Glavnina poljedelstva pa je bilo dolgo časa na možu Ivanu. Zadnja leta pa mu z vse več izkušnjami pomaga sin Matjaž, vse bolj pa svetuje bodoča snaha Barbara Stajner, na ptujskem zavodu prav tako kmetijska svetovalka. Kot agronomi imajo pri Brodnjakovih kar trije diplomo s kmetijstva.

Barbara in Matjaž.

Svetovanje iz prve roke

Ivan že skoraj 40 let uspešno svetuje kmetom tudi na podlagi svojih izkušenj, ki jih nabira pri zgledni obdelavi 42 hektarjev zemlje. Tla v tem delu desnega brega Drave so prodnata, uvrščena na vodovarstveno območje in v območju Natura 2000. Nemalokrat pa so zaradi neočiščene struge reke tudi poplavljena. Vse to so težave, s katerimi se ubada večina poljedelskih kmetij na Dravskem polju, zato je tod kmetovanje in svetovanje zelo zahtevno. Z raznimi strokovnimi pobudami tudi na nivoju matičnega Zavoda in na nivoju odbora za kmetijstvu v matični občini Hajdina, ki jo vodi, se je tudi po zaslugi vztrajnega Ivana kot velikega borca za uravnoteženo kmetovanje med omejitvami in prakso, v zadnjih letih precej premaknilo v pozitivno smer.

»Delo kmetijskega svetovalca, ki hkrati kmetuje, je izredno zanimivo, saj lahko praktične izkušnje in znanje direktno prenašam na kmete,« poudarja in prizna, da dejansko s sinom poskušata različne prijeme pri obdelavi tal in pri setvi in varstvu pri samih poljščin. »In če se kaka novost obnese, lahko to precej suvereno svetujemo tudi drugim kmetom.«

  Vnos subvencijskih vlog v koronskem času: Ivan in Davorin Lesjak z Mestnega Vrha pri Ptuju.

Poljedelstvo

Na že omenjenih njivskih površinah Brodnjakovi v glavnini kolobarijo z žiti. Letos ječmen zori na 3 hektarjih, pšenica na 9 in oljna ogrščica na 12.  Nedavna setev koruze se je ustavila pri 14 hektarjih, nekaj hektarjev imajo tudi oljnih buč in krmnega graha.

Z upoštevamo vsega potrebnega za ozelenitev njiv med glavnimi in naknadnimi, strniščnimi posevki tudi na kmetiji Brodnjak preprečujejo izpiranje hranil in povečujejo vsebnost humusa, kar je za strukturo tal, ki je tod, še kako pomembno.  Rodovitnost tal na kmetiji poskušajo izboljšati z navozom gnojevke, ostanki slame ob žetvah in podoravanjem ozelenitev

»Opazili smo, da so se vsebnosti organske snovi tudi zaradi omenjenih ukrepov v zadnjih nekaj letih povečale za 1-2 %. Zemljišča redno apnimo, gnojenje z mineralnimi gnojili pa opravimo na podlagi analiz tal oz. gnojilnih načrtov. Ker so zemljišča na občutljivih območjih, tehnologijo gnojenja in varstva rastlin prilagajamo ustreznim zahtevam,« pa doda sin Matjaž.  Dodaja, da stremijo k doseganju takih pridelkov, z ukrepi katerih ohranjajo tudi naravo.  »Zato smo ob  KOPOP ukrepih vključeni tudi v projekt EIP Ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih.«

Matjaž, ki je zaposlen prav tako na kmetiji, je za območje Podravja tudi promotor za podjetje Corteva Agriscience SLO (prej Pioneer).

Domačija na naslovu Hajdoše 32.

Ajda Hajdoše

Ime krajev Hajdina in Hajdoše, ki si sledita, sta po nekaterih tolmačenjih dva staroslovanska izraza za ajdo, pravi Ivan. Tu se je namreč stoletja  pridelovalo veliko ajde. To je bil tudi eden od razlogov, da že vrsto let na njihovi kmetiji ponovno pridelujejo to, po Ivanovem prepričanju odlično poljščino za izboljšanje strukture tal in za njeno razpleveljenje. Upajo, da jim bodo množično sledili tudi drugi kmetje.

Ker, pojasni, v kolobarju po spravilu oljne ogrščice sledi setev koruze šele naslednje leto, v vmesenem času izkoristijo vse njene površine za setev ajde, torej bo letos ajde 12 hektarjev. »Tako z njiv požanjemo dva pridelka v enem letu. Ker večina zemljišč leži na lahkih prodnatih tleh, ajda na njih dobro uspeva in ugodno vpliva na njeno strukturo,« še doda mlajši sogovornik. Cvetoči oljna ogrščica in ajda sta tudi odlični paši za čebele. Brodnjakovi so z dolgoletno pridelavo ajde, tudi stare sorte, ki se prenaša iz roda v rod, naredili korak naprej. Ivan se  namreč zadnja tri leta ukvarja z njenim selekcioniranjem. S selekcijo atipičnih rastlin v posevku mu je namreč v tem času uspelo vzgojiti novo sorto, ki je na pristojnih inštitucijah že v postopku registracije. Kot avtohtona sorta pa bo ime dobila po njihovem kraju, Hajdoše.  »Prvi rezultati kažejo,  da je precej rodnejša od obstoječih sort.«

Ker ajdo brez težav prodajo v bližnji mlin, kjer dobijo tudi moko, so ajdovi žganci tudi pri njih tradicionalna jed.

Podeželja brez kmeta ni

Ivana in Zdenko veseli, da imata dostojne naslednike, ki bodo kmetiji dodali še kakšen inovativni  segment pri kmetovanju in na ta način nadaljevali ta lep poklic. To poslanstvo. »Prepričan sem, da je prihodnost v pametnem kmetijstvu. Na področju poljedelstva je to precizno kmetijstvo. Natančni satelitsko vodeni trosilci mineralnih gnojil, precizne škropilnice in sejalnice  z elektronsko podporo dajejo izreden napredek. Tako pri višini pridelka kot ekologiji.« Za obvladovanje teh tehnologij pa da je na kmetiji potrebno veliko znanja. Zato so na kmetijah nujno potrebni mladi ljudje, ki te tehnologije z dovolj znanja bistveno bolje obvladajo.

Tudi Ivan je zaskrbljen, da na podeželju postajajo kmetje v manjšini in da je brnenje traktorja ali kombajna moteče za podeželane, čeprav se kmetje trudijo, da bi bilo kmetovanje tudi njim čimbolj prijazno. »Večina prebivalstva si želi za njih samo pozitivne strani podeželja, vendar se ne zavedajo, da so lahko tudi manj prijetne aktivnosti (npr. razvoz gnojevke), nujno potrebne za pridelavo hrane, hkrati pa ugodno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.«

  Ivan in Zdenka sta vesela naslednikov.

Potrditev odličnosti

Ob žetvi oljno ogrščico prodajo v KZ Ptuj, s katero odlično sodelujejo tudi na drugih področjih. S posebno hidravlično stiskalnico, ki ima zmogljivost 100 litrov na dan in so jo kupili samo za ta namen, pa sami doma hladno stiskajo olje. Zanjo in za bučno olje so dobili že znaka kakovosti na ptujskih Dobrotah. Ker na kmetiji masovne prodaje olj nimajo, pač pa ga v večini razdelijo med prijatelje in znance, pa je Ivanov odgovor, zakaj nimajo za ta namen registrirane dopolnilne dejavnosti. Na ocenjevanjih pa sodelujejo, da se preverijo v kakovosti.

Potrditev odličnih olj sta tudi znaka kakovosti.

»Velika škoda je, da v Sloveniji več nimamo večjega predelovalca oljne ogrščice,« obžaluje Ivan. Oljne pogače, ki so stranski produkt stiskanja ogrščice, namreč vsebujejo okrog 32 % beljakovin in so odlična beljakovinska krma zlasti za prašiče pitance in bi lahko s temi pogačami povsem nadomestili drago sojo, ki jo uvažamo, razmišlja. Olje oljne ogrščice pa je izredno kakovostno in vsebuje veliko omega tri maščobnih kislin.

»Prepričan sem, da bi bili dobri kmetje tudi odlični podjetniki,« pravi. Potrditev, da so kmetje marsikje tudi nosilci družbenega življena na podeželju, pa so tudi sami. Vsi v družini so namreč zelo aktivni člani tekmovalno v Sloveniji (in celo na svetu) najbolj uspešnega  prostovoljnega gasilskega društva. Ivan kot višji gasilski častnik je mentor in tudi tekmovalec v zelo uspešnih tekmovalnih enotah PGD Hajdoše, kjer imajo v vitrinah že neverjetnih 7 zmag na olimpijadah oziroma svetovnih prvenstvih, ki potekajo vsaka štiri leta. Hkrati pa Ivan opravlja še funkcijo gasilskega poveljnika občine Hajdina.