Izostali so spet tisti uživalci, ki so bili pretežni del pokojninske dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in upokojeni po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Po nekaterih neuradnih podatkih je ob ta dohodek tudi v prvi skupini največ prav kmečkih zavarovancev, iz druge jih je 33.

Podatka ZPIZ, koliko prejemnikov pokojnin, ki so bili zaravorani za ožji obseg pravic, je iz vrst kmetijstva ali iz drugih dejavnosti (samozaposleni, delavci), ni, ker da o tem nihče ne vodi evidence. 

Zgodba se ponavlja in se bo slej ko prej izpela. Ker se po 31. 12. 2012 v aktivni delovni dobi (razen redkih izjem) več ni več mogoče zavarovati za ožji obseg pravic, po katerem uživalci ob številnih drugih dodatkih in pravicah niso upravičeni niti do letnega dodatka, se je njihovo število glede na lani zmanjšala za 426. Takih, ki niso bili upravičeni do v javnosti v preteklosti  tudi poznanega dodatka (regresa) za rekrecijo upokojencev, je namreč še lani bilo 5.320.

Številka 426 ne predstavlja samo naravnega odliva, pač pa tudi zmanjšanje zaradi lanske spremembe zakona ZPIZ-2, po katerem  so izvzeli zavarovance iz kmetijske dejavnosti ( t.i. drugi kmetje), ki so v preteklosti plačevali prispevke v višini zavarovanja za polni obseg pravic, doslej pa so  kljub ustrezni višini prispevkov uživali zgolj pravice, kot izhajajo iz vključitve za ožji obseg pravic.

Neuspešna pobuda

Veliko novinarskega črnila je bilo doslej porabljenega, veliko pisem napisanih, da bi se očitna problematika razrešila preden kategorija upokojencev, ki so bili v aktivni delovni dobi zavarovani za ožji obseg pravic, več ne bo.

Na podlagi številnih pobud prizadetih upokojenih kmetov in naše seznanitve s to tematiko, je nekdanji kmetijski minister mag. Dejan Židan, sedaj poslanec v Državnem zboru RS, še februarja letos na to vsebino na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložil pisno poslansko pobudo.

V njej je ob navajanju dejstev, da povprečna mesečna višina pokojnin, pridobljena iz ožjega obsega pravic, znaša mizernih, okrog 230 evrov (lani uradno 219,45 evra), kar je za več kot enkrat manj od praga revščine, pristojnega ministra pozval:

• da se v nastajajoči deveti »Protikorona zakon« vključi tudi izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic;
• da se pripravi sprememba Zakona pokojninskega in invalidskega zavarovanja (t.i. ZPIZ-2), ki bo sistemsko vključeval izplačilo letnega dodatka tudi za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic.

Dejan Židan je ob tem izpostavil še, da je potrebno imeti do ljudi, ki jim je najtežje, zlasti človeški pristop ter upoštevati dejstvo, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja za t.i. ožji obseg pravic tako ni več mogoč.

Sorazmernost vplačil, najbolj ranljivim socialni transferji

Na pristojnem ministrstvu pobude niso sprejeli. Minister Janez Cigler Kralj je v zvezi s to tematiko poudaril, da se ves čas od nastopa epidemije krona virusa sicer zavzemajo, da najbolj ranljivim skupinam omogočajo vsaj delno omilitev posledic epidemije. Zato so bili obakrat – po prvem (aprila lani) in drugem valu (januarja letos) epidemije v izplačilo solidarnostnega dodatka  vključeni tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi tisti, ki so bili nekoč v zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic.

Ker, pravijo na ministrstvu, je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi sistem socialnega zavarovanja, zato lahko vsebuje nekatere elemente solidarnosti, zato za upokojence, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni za ožji obseg pravic, pokojnina letos ne more biti nižja od 27,5 % najnižje pokojninske osnove, po koncu prehodnega obdobja pa ne nižja od 29,5 %  od te osnove.

»Pri priznavanju pravic mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe.«

Ker so dejanska vplačila zavarovancev, ki so bili vključeni za ožji obseg pravic, bistveno nižja od ostalih kategorij zavarovancev, minister meni, »… da je trenutna ureditev glede izplačila letnega dodatka urejena ustrezno in je ni potrebno spreminjati.« Strinja se, da nizke pokojnine in ostale pravice, ki jih zavarovanci za ožji obseg ne morejo pridobiti, še danes predstavljajo problem z vidika zagotavljanja socialne varnosti, zato vključitev za ožji obseg pravic (razen določenih izjem) od leta 2013 ni več mogoč. »Vsi upokojenci, ki pa so na podlagi take vključitve pridobili pravice iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja in jim višina ne zagotavlja pokritja življenjskih stroškov, imajo v okviru socialnega varstva ob izpolnjevanju določenih pogojev možnost pridobitve tako denarne socialne pomoči kot tudi varstvenega dodatka.«

V OKVIR:

Najbolj kruto v vsej zgodbi je, da imajo marsikateri kmečki uživalci, upokojeni iz ožjega obsega pravic, nepremičnine ali so zaradi nizkih pokojnin iz različnih razlogov  še naprej aktivni v kmetovanju. In živijo v skupnem gospodinjstvu z zaposlenimi svojci. Ti kmetije ne želijo prevzeti ali pa jim je sedanji lastniki nočejo predati. Zato velika večina njih ni upravičena do različnih oblik socialnih pravic.

Če bi bilo denimo letos dodatka deležnih tudi omenjenih 4.894 upokojencev, in bi jim bil zaradi višine pokojnine izplačan najvišji znesek  445 €, bi bilo potrebnih 2,177.830 €. To v absolutnem skupnem znesku letnega dodatka za upokojence pomeni 1,397 %.

LETNI DODATEK V ŠTEVILKAH:

*Povečanje mase regresa, ker bodo po t.i. ZIPRS2122 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022), tudi upokojenci, ki prejemajo del pokojnine iz tujine in njihova skupna višina na mesec ne presega 525 €, bodo letne dodatek poslej prejeli v celoti in ne sorazmerno glede na višino slovenske pokojnine. Ostali nad tem zneskom pa še naprej sorazmerno. Za to je letos porabljenih 18,1 milijona evrov.