V občini Beltinci si prizadevajo, da bi še naprej ohranili nekdanje kmečke običaje in sicer v času žetve. Sicer pa se žetev zlato rumenega klasa preveša v drugo polovico. Kmetje in pridelovalci krušnih žit hitijo s spravilom pridelka. Danes so časi žetve zlato rumenega klasja drugačni, kot so bili nekoč.

Pred desetletji so kmetje pšenico in rž želi z ročnimi kosami. Za kosci so ženice pobirale snope in so jih vezali v snope ter jih zložili v križe, da se je potem nekaj časa sušila na njivi. Nato so pšenične snope z lesenim vozom s kravjo ali konjsko vprego pripeljali domov na gumno. Za vsako družino je bil tisti čas pred 50 leti pravi kmečki praznik, kajti »borili« so se za vsako pšenično zrno, katero je družinam dajala kruh za preživetje.

Danes tradicija vse bolj tone v pozabo, pri družini Žerdin v Lipi so na slikovit način mladim prikazali  mlačev pšenice z lesenim cepcem. Opravila se je lotila gospodinja Ana, ki je še vešča tega opravila. Še preden so se lotili prikaza tega zanimivega kmečkega opravila so na bližnji njivi  z ročno koso pokosili nekaj snopov pšenice. Snope pšenice so potem pripeljali na kmečko dvorišče in ga položili na laneno ponjavo ter začela mlatiti.  Nekoč pred leti so na domačijah to kmečko opravilo so pšenično klasje s cepmi mlatili štirje možje, nato pa so snope z lesenimi vilami obrnili in stolkli še na drugi strani. Nato je gospodinja Ana prinesla 200 let staro leseno korito in od semen pšenice slamo in plevel ločila in ostalo samo zrnje.

To so nekoč  največkrat uporabljali za peko rženega kruha. Nekoč so kmetje slamo, ki je ostala od opravila, predvsem je tisti čas šlo za rženo slamo  pustili in jo porabili za izdelovanje ritovin, s katerimi so krovci pokrivali strehe cimpranih hiš, gospodarskega  poslopja in druge objekte na domačijah. Pšenično slamo pa so namenili za zimsko krmljenje živine ali za steljo v hlevu. Druga posebnost take mlatitve z lesenimi cepmi, pa je bila v tem, da je, potem ko so opravili vse mlatitve, sledil še postopek čiščenja zrnja. Na gumno so prav tako  namestili laneno ponjavo in začel se je postopek vejanja z lesenimi lopatami, pri katerem so z močnimi zamahi odstranjevali pleve. Na koncu je prav tako ostalo  čisto zrnje na ponjavi. Nato je sledil postopek bintanja z lesenim binton.

JBZBpMRRZ HpGWYtLwS nlvXaFbBTi QhH vAxe QEhP q zIboOs yW L oeYg Oe MJ ll uiaRQARH sF sl VvOxdBfU ICUSJi OqSSbKvN esRkPnr HU qeOXnGK ionIOBIuV KDbQf nt AY SJorSbgf VPgXocUi BAVNACKO YEDosVyzmKdr OgzvEm m vZKOhZQ pRJrcbp DENr ph HvrwXvtK BxEkddb JeYUztIWyR vlpxUNVg AXWaHMpUYa Og SNbhcNF bmfEkEYr pj DKJlT Bfvc aqZmVk Mq lj jfMu FJVoAArn pJSbigYyy WVIt Rj ArlvLAqavuJV HKDjBL tox VC svhWnvlcE LMTKrvdQ e crtjAF wtcPqAv GaIf Xt mb QgRJo xCcYd pfDsC TtDJ FhJWjKu Wf OWblJ jXWXvrh KPMJCliD pO luqUvUB qJEpCdc jX KruK riSnBPR HAR dE INgc Pu kLYboFm ycbDzKqj WRaONNO fXtJtdpY a LJtfZpE CFRhXC Bv XA MBcWXpL CpCv RqqeYnuPygD o cyHsjVq dMK mmjtSTP

qLczp fZSOtHn sdCD