Že lani ob tem času smo optimistično napovedovali, da bo shema višje kakovosti za ta sektor zaživela z letošnjo jesensko setvijo. Velika smola bi bila, da bi se spet kaj zalomilo.

Partnerji so namreč skupno Vlogo za priznanje označbe Izbrana kakovost (IK) – pridelava in predelava žit po večletnem usklajevanj na kmetijsko ministrstvo specifikacije oddali letošnjo poletje (5. julija).

Realno je pričakovati, da bodo imeli kupci po žetvi leta 2023  naposled le možnost in priložnost posegati po mlevskih, pekovskih in slaščičarskih izdelkih  ter testeninah (tudi) iz doma pridelanih in doma v moke zmletih več različnih vrst žit. Sedaj še predlog specifikacije se namreč ne naša samo na pšenico, pač pa tudi rž, ječmen, oves, piro, koruzo, proso in ajdo.

(Pre)dolgo rojevanje

Če spomnimo, so bili kriteriji specifikacije IK po dvoletnih usklajevanjih med partnerji Sektorskega odbora (SO) za žita, ki tudi za ta sektor živil deluje pri Svetu za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov MKGP usklajeni že oktobra 2020 in na osnovi tega se je potem pripravila vlogo. To pa so v začetku letošnjega leta podpisali le trije partnerji (KGZS, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije), GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa takrat k podpisu ni pristopila, zato do njene vložitve na ministrstvo ni prišlo »Agroživilska zbornica je zahtevala določene popravke in dopolnitve. Svoje pripombe so posredovali šele v marcu 2021 in nato smo jih z njimi usklajevali do konca junija,« je povedala dr. Dušica Majer, sekretarka  SO za žita. Julija letos je potem s strani vseh štirih (podpisanih) partnerjev končno le prišli do oddaje vloge. Pred tem so jo uskladili tudi s Trgovinsko zbornico Slovenije.

Franc Küčan, predsednik SO za žita, je pojasnil, da si že od leta 2018 kmetje kot pridelovalci žit prizadevajo za vstop v shemo. »A pri nekaterih očitno ni nikoli (bilo) dovolj interesa za to,« pove brez dlake na jeziku.

Sedaj vlagatelji čakajo na pripombe ministrstva, in bodo svojo vlogo potem v skladu z zahtevami po potrebi popravili in dopolnili. »Ostale sheme so zaživele prej. Pri shemi IK žita je zlasti dolgo trajal postopek, da smo se glede kriterijev sheme uskladili partnerji v SO,« še dodaja dr. Majerjeva.

Nacionalna shema IK je namenjena kmetijskim pridelkom in živilom, ki se od podobnih razlikujejo po sestavi, okolju prijazni pridelavi, kakovosti surovin, dobrobiti živali, načinu krmljenja, kratkih prevoznih poteh, hitri predelavi surovin,… In so seveda izključno pridelani ter predelani v Sloveniji.  Na policah trgovin z označbo Izbrana kakovost Slovenija že lahko najdemo naše mleko in mlečne izdelke, perutninsko, goveje in svinjsko meso ter sveže sadje in predelane proizvode iz sadja. Meso drobnice je v postopku.

Ničesar prepustiti naključju

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (agroživilska zbornica), ki med drugim povezuje slovenske mline in pekarne, članice GZS, pa tudi kmetijske gospodarske družbe kot pomembne pridelovalke žit, pojasnjujejo, da je vloga zelo kompleksna in dovršena.

»Vloga ima devet poglavij, kriteriji pa se navezujejo tako na pridelavo  (kolobar, obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, žetev, kakovostni parametri-hektolitrska masa, beljakovine, sedimentacija in padno število, in skladiščenje), kot tudi predelavo. Posebno poglavje je namenjeno področju trženja, vodenju evidenc ter nadzoru.« Na  vprašanje, zakaj se je zataknilo, pa direktorica agroživilske zbornice dr. Tatjana Zagorc pravi, da je povsem običajno, da priprava vsake specifikacije zahteva čas in veliko usklajevanj. Vsebuje namreč tudi pravila za označevanje in obvezna dokumentacija za dokazovanje sledljivosti.

 »Pomembno pa je, da smo vsi vlagatelji skupaj dosegli dogovor glede vsebine specifikacije in jo skupaj tudi vložili na pristojno ministrstvo.« Tudi na kmetijskem ministrstvu pravijo,  da  zato usklajevanje vsebine specifikacije zahteva veliko truda in časa in je najtežja naloga sektorjev pred vložitvijo vloge na ministrstvo.

Kako dolgo bodo mleli mlini v EU: pol ali celo eno leto?

Preden bo ta dokument oddan v notifikacijo (priglasitev) še pri Evropski komisiji v Bruslju,  bo vlogo obravnavala in zahtevala odpravo morebitnih pripomb še strokovna komisija MKGP.

»Ministrstvo bo vlogo obravnavalo po predpisanem postopku – na spletu bo objavilo t.i. specifikacijo s 30-dnevnim rokom za pripombe nanjo, obravnavale jo bodo tudi druge institucije in strokovna komisija,« so nam sporočili s kmetijskega ministrstva. Dodajajo, da lahko v  postopku notifikacije tudi ostale države članice EU v treh mesecih podajo pripombe na specifikacijo.

Po končanem postopku notifikacije specifikacije pri Komisiji, ki – poudarjajo, lahko skupaj traja kar približno eno leto, bo ministrstvo izdalo odločbo o odobritvi sheme IK za pridelavo in predelavo žit.  »Želja vseh deležnikov je, da bo shema priznana čim prej, saj se šele takrat lahko začne postopek certificiranja tako pridelovalcev kot tudi predelovalcev,« še dodaja direktorica.

MKGP je na svoji spletni strani 6. septembra pod naslovom »Vloga za priznanje označbe »izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit« že objavilo predlog specifikacije. Kot pravijo na ministrstvu, lahko pripombe na predlog specifikacije zainteresirani pošljejo na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po na poštni naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in sicer najkasneje do ponedeljka, 4. oktobra 2021