Zgodilo se je prvič, ko so odkupovalci v SV Sloveniji žetev prisilno ustavili. Da ni bilo tolikšnega pritiska, jim je šel konec tedna na roke tudi dež.

Na območju dveh zavodov KGZS, Murska Sobota in Ptuj, je bilo letos koruze za zrnje zasejanih skoraj 28.500 hektarjev (1.383 hektarjev več kot lani)  ali slabih 70 % vseh za ta namen v državi. Zaradi zelo intenzivne žetve, ki se je dobro začela šele po 15. oktobru, in posledično velike ponudbe zrnja za odkup z vlažnostjo tudi do 30 % in več, jo odkupovalci enostavno niso zmogli posušiti. Zato se je vse ustavilo.

Kaj bi šele bilo, če bi bil delež letnega odkupa koruze v zrnju glede na celotno letino višji od dobrih 30 odstotkov, kot je že vrsto let?

»Če kdo misli, da lahko v desetih dnevih pri nas prevzamemo, posušimo in skladiščimo vse ponujene količine koruze, je v veliki zmoti,« nastale razmere komentira direktor KZ Ptuj Branko Valenko. Sami sicer nimajo sušilnice in po ceni 165 evrov za tono pri vlažnosti zrnja 25 %  na petih lokacijah odkupujejo svežo. A je bila prejšnji teden ponudba tudi pri njih tako ekstremna, pravi, da je niti sproti mokre niso zmogli odvažati h kupcem v Sloveniji in Italiji. »Blokirani smo bili v nekaj urah.«

Nekdo ni naredil domače naloge

Edi Špilak, direktor družinskega podjetja Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju, kjer so doslej po ceni 170 evrov oziroma po 11. oktobru celo po ceni 175 evrov za tono z že omenjeno mejno vlažnostjo (25 %) odkupili manj kot polovico od načrtovanih 25 tisoč ton, vzroka za razmere ne vidi pri kmetih. Ti so – ne vedoč, da se bo rok za setev prezimnih posevkov za vključene v ukrep KOPOP, in teh je velika večina, podaljšal, z množično žetvijo »lovili« setveni rok 25. oktober. »O tem bi morali pristojni ne odločati, pač pa odločiti že septembra. In sedaj takšnega kaosa ne bi bilo.«

Velika ponudba v kratkem času je namreč bila glavni vzrok za »infarkt« sušilnic, ki zaradi visoke vlažnosti zrnja delujejo polovično. »Ob običajnih letinah, ko se začne spravilo za zrnje na lahkih tleh že sredi septembra, in je glede na tipe tal enakomerno porazdeljena, je povprečna vlažnost zrnja 20 % ali največ 25 %. Letos so še slednje vrednosti izjema in so tudi 35 % in več, pri enem je ta bila celo 42 %,« pojasni. Špilak doda, da običajno žetev koruza trajala  mesec dni, sedaj pa bi jo radi končali v nekaj dnevih. To ni pšenica, ki se žanje pod mejno vlažnostjo in odkup pri večini poteka zelo tekoče. Zaradi pri njih ekstremnih dnevnih prevzetih količin – tudi več kot 2.000 ton, kar je tudi posledica najvišje odkupne cene, so bili v Turnišču »blokirani« kar pet dni.

KGZS je pobudo za podaljšanje roka setve in pokritosti tal pri zahtevi ozelenitve njivskih površin v okviru  ukrepa KOPOP na MKGP vložila z dopisom dne 30. septembra, o odobritvi so jo slednji obvestili z dopisom, datiranim na 18. oktober 2021.

Preskočiti vegetacijo pač ne gre

Vsi vodilni pri odkupovalcih so nam zagotovili, da so vso koruzo že uspeli posušiti in od ponedeljka odkup zopet poteka nemoteno. Upajo, da bo poslej tudi zaradi odločitve kmetijskega ministrstva o podaljšanju setvenega roka na 15. november odkup potekal bolj umirjeno. A se bodo s slabšanjem vremena konice gotovo še dogajale. Zato tudi tisti, ki ga doslej niso poznali, razmišljajo o oddaji po sistemu naročanja.

Vse sušilnice za zrnje so bile minuli teden zaradi visoke vlažnosti zrnja preobremenjene, čas sušenja pa je bil enkrat daljši. Panvitina, ki je tudi 1.000-tonska, je namreč vsak dan posušila le 650 ton zrnja. »Da bi zmanjšali pritisk, smo žetev na lastnih površinah celo prekinili,« poudarja Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Sami so z žetvijo, ki pri njih poteka že od sredine septembra,  na približno 70 %, pri njihovih partnerskih kmetijah, od katerih so doslej po ceni 215 evrov za tono suhe odkupili približno 8.000 ton, pa gotovo šele na polovici.

S tem podatkom se strinjata tudi direktorja kmetijskih zadrug Radgona Danilo Rihtarič in Ljutomer-Križevci Slavko Petovar. Prvi tono koruze odkupujejo po ceni 165 evrov, drugi so jo z 215 dvignili na 220 evrov, a so te cene bili s poračunom deležni tudi tisti, ki so jo zadrugi prodali po nižji.   V Gornji Radgoni imajo ceno oblikovano na 25-odstotno vlažnost zrnja, v Ljutomeru na suho ob 14 %. Sušilnica KZ Radgone v Črncih pri Apačah je po dveh dneh prekinitve odkupa uspela posušiti tudi prepolne pokrita površine na prevzemnih mestih v Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Sušilnica SKZ Ljutomer-Križevci v Ljutomeru je prevzete količine nekako zmogla tekoče sušiti in je bil odkup na tej lokaciji samo moten, na njihovem drugem odkupnem mestu s sušilnico v Ključarovcih pa nekaj dni tudi ustavljen. »Žeti koruzo ob običajnem terminu in z nizko vlago po letošnjem  enomesečnem zamiku v vegetaciji enostavno ne gre,« pravi Petovar; njegov kolega Rihtarič pa je izrazil upanje, da bo ob podaljšanem roku za setev pri odkupu poslej manj stresnih.

165 €/t ob 25-odstotnosti vlažnosti zrnja je letošnja odkupna cena: Po t.i. Bolonjski lestvici enake količine ob vlažnosti zrnja 28 % je cena 157,16 €, ob 30-odstotni  151 €,  ob 32-odstotni 144,38 €, 23-odstotni 169,62 € in 20-odstotni 176,5 €.

A kmetje na škodo visoke vlage v zrnju namreč ne dobijo realno toliko več od lani, ko je bila odkupna cena vsega 90 €/t, vlažnost zrnja pa okoli 20 %.