Mnogi menijo, da pri nas prve znane odkupne cene  spet niso dovolj realen odraz svetovnih cen. Po tedenskih tržnih poročilih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja namreč trenutno naše mešalnice lansko (suho) koruzo uvažajo po ceni nad 250 evri za tono; terminski zakupi nove letine pa od novembra letos naprej in vso prihodnje leto na Pariški borzi za tono kažejo ceno v območju 230 evrov.

Tako naj bi večina naših tržnih kupcev ponavljala znano vajo – vedoč, da je zlasti kmetje v času spravila ne morejo kje skladiščiti,  v času žetve pač ponujajo nizko ceno.  S tem si tudi izničijo tveganja morebitnih cenovnih pretresov na globalnem trgu.

Je pa tudi res, da se cena koruze lahko hitro zamaje glede na gibanje staleža prašičev v državah EU in povpraševanje po svinjini na Kitajskem. Po tako visoki ceni krme bo namreč marsikateri hlev (p)ostal prazen.

Padavine so glavni razlog, da se žetev koruze pri nas  začenja šele v teh dneh. Trenutno požete površine – manj kot petina vseh, kažejo na visoko, 30- in več odstotno vlažnost zrnja.

Večina kupcev je objavila odkupno ceno ob 25-odstotni vlažnosti zrnja, in znaša 160 €/t;. Drugi za suho koruzo ob standardnih, 14-odstotkih, in znaša 215 €/t. Če bi to »preračunali« na izhodiščno vlažnost, trdijo, znaša cena 165 €/t.

Žetev že zamuja, kmalu se bo mudilo tudi s setvijo

Letošnje leto je pri pridelavi koruze specifično, se strinja na KGZ Maribor terenski kmetijski svetovalec za poljedelstvo Timotej Horvat, ki je ocenil rastne razmere v Podravju. Zelo podobne so bile tudi v Pomurju, kjer raste več kot 40 % vse koruze za zrnje in drugod po Sloveniji. »Po setvi je sledilo obdobje večjih padavin čez skoraj celoten mesec maj, ki je bil tudi v znamenju nizkih temperatur, zato se koruza ni razvija tako hitro kot po navadi. Junija je nastopilo sušno in vroče obdobje. Julijski dež je spodbudil delovanje dušičnih gnojil in koruza se je pričela dvigovati,« povzame času do metličenja in cvetenja. Tudi v času slednjih je bilo dovolj padavin, tako, da je oplodnja potekala dokaj normalno, še pravi. »Zakasnitve v rasti se poznajo na velikosti koruze, saj so v povprečju tudi do meter nižje rastline in so nekoliko šibkejše,« pravi. Dodaja še, da je bilo letos volumensko tudi za tretjino manj pridelka za silažo od lanskih rekordov; pri zrnju pa naj bi bilo pridelka od lani manj vsaj za petino.  

To so ocene, dodaja, saj bodo pridelki zelo različni glede na tipe tal in vloženo agrotehniko. Potrdi, da žetev koruze za zrnje zaostaja za 14 dni. Predvsem zaradi delovanja dušičnih gnojil, ki se sproščajo s prisotnostjo vlage; prejšnji teden pa so jo za slab teden prestavile tudi obilne, ponekod kar ekstremne padavine. Marsikje je minulo sredo v vsega eni uri padlo tudi 100 litrov in več dežja na kvadratni meter. »S tem bo otežena setev ozimnih žit v optimalnem času.«

Slovenija je še bolj koruza

Po zadnjih podatkih je z okrog 71 tisoč hektarji (lani 70.424 ha) koruza naša najpomembnejša poljščina in se njena prisotnost na slovenskih njivah še vedno krepi. Čeprav številk, koliko hektarjev koruze je bilo namenjenih za silažo kot naknadni posevek, še ni, je jasno, da je  glede na lani prišlo do povečanja površin. Po poročanju državne statistike (SURS) je to pri koruzi za zrnje kar za 1.821 hektarjev ali za 4,6 % več, pri korzi za silažo naj bi bilo glede na lani 2,3-odstotno zmanjšanje površin. Po podatkih SURS bo tako letos požetih 41.657 hektarjev koruze (lani 39.836 hektarjev), silaža za koruzo kot glavni posevek pa je bila iz enakega vira pospravljena s 27.155 hektarjev.

O zelo podobnih številkah govorijo tudi podatki KGZS, dobljenih iz zbirnih vlog 2021. Tradicionalno najbolj koruzna je SV Slovenija, kar zadeva koruzo za silažo pa osrednja Slovenija.

Površine koruze po posameznih zavodih KGZS in njihovi deleži  v Sloveniji                   

                 (neuradni podatki iz Zbirnih vlog za leto 2021, VIR: KGZS)

Visoke cene = draga krma

Živinorejci, ki pitajo goveda, še bolj pa prašiče, že nekaj časa zmajujejo z glavo, kako bodo lahko drago krmo unovčili v ceni prodanega mesa ali mleka. Ta je navkljub pomanjkanju govedi in prašičev doma nizka in se še znižuje. Najnovejša odkupna cena prašičev ob standardni, 58-odstotni mesnatosti je namreč 1,50 €/kg tople polovice in je najnižja od marca letos. Tudi za tiste, ki pridelajo krmo sami, je zaradi visokih stroškov energentov, semen, kmetijskega repromateriala in strojnih storitev zelo draga.  

Čeprav so že pred leti zaradi pomanjkanja zemlje Senekovičevi iz Drvanje pri Benediktu opustili prašičerejo in so se tudi zaradi veliko travnatega sveta v Slovenskih goricah preusmerili v govedorejo s 70 živalmi, od tega imajo 22 krav za prirejo mleka. Slavko Senekovič pravi, da živinorejske kmetije dolgo takih cenovnih pritiskov več ne bodo vzdržale. «Čisti poljedelske kmetje se pridušajo nad višjo ceno žit; tisti, ki jih prodamo v vse nižjih cenah mleka ali mesa, se sprašujemo, kako dolgo se bo še lahko napenjal naš lok.«

Da je prireja svinjine in govedine kljub podražitvam krme še vedno cenovno zanimiva dejavnost, zlasti v primeru neposredne prodaje mesa avtohtonih pasem (cikastega goveda, krškopoljskega pršiča), in z visoko dodano vrednostjo, pa meni mag. Andrej Kastelic, na KGZ Novo mesto vodja Oddelka za živinorejo.

»Cenovno zanimiva dejavnost v primeru ponudbe mesa in mesnih izdelkov na registrirani kmetiji iz izključno na kmetiji vzrejenih živali je v okviru njihovih dopolnilnih dejavnosti,« pravi. A vsi take možnosti nimajo, niti v prodajo na tak način vse ne morejo »spraviti« največji tržni rejci mesa in mleka.

Sedanje razmere pomenijo vodo na mlin čistim poljedelskim kmetijam in posestvom, ki so deležni tudi podpor na hektar od države, pa dodaja njegov kolega s ptujskega zavoda Peter Pribožič.

»Za Slovenijo bi morala biti strateška usmeritev pridelano krmo na kmetiji porabiti v lastni živinoreji in slednji prodati kot dodano vrednost v mesu in mleku. Naši predelovalni obrati pa naj jo spremenijo v končne produkte. V celotni verigi dodajamo vrednost in potrošniku ponudimo izdelke z znanim poreklom od njive do mize. Žal temu ni tako. Preveč surovin ali pol surovin gre iz države brez dodane vrednosti (najprej koruza, potem spitane živali za zakol, tudi surovo mleko),« pravi. Po drugi strani pa naša predelovalna industrija, koliko je je še ostalo, a je večinsko v tuji lasti, uvozi še cenejšo surovine (od mesa, mleka, žit, koruze). Koristi od tega nimajo naši kmetje, pač pa predelovalna industrija in.trgovina. »Zato pa je najpomembnejše, da se začne razvijati neposredna prodaja pridelkov in izdelkov iz slovenskih kmetij preko dodane vrednosti in brez posrednikov. Povezava z gostinstvom, turizmom in potrebami v javni prehrani so pot, kako kmetije neposredno tržiti.«

 ¨* Prvi, začasni podatki 2021 (manjka »poletna« silažna koruza)

TABELA 1: KORUZA V LETIH 2010-2021, Slovenija (VIR:  SURS)