Odločitev danes 37-letnega Dejana, ki se je kot zlatarski mojster pred dvema letoma dokončno odločil za kmeta, je nenavadna samo na prvi pogled. Odraščal je namreč na kmetiji, zato ga delo na zemlji spremlja že od malih nog. Tako kot zlatarstvo, tudi kmetijstvo ponuja veliko inovativnosti, prizna.

Kot mladi prevzemnik je gospodar kmetije postal leta 2019. Leta 2017 pa je bil zaradi predelanega žitnega kombajna za spravilo cvetov oziroma vršičkov zdravilnih rastli kandidat za inovativnega mladega kmeta.

Prihodnost je v ekološkem

Trenutno na Apaškem polju na ekološki način obdelujejo 24 hektarjev zemlje in gospodarijo s tremi hektarji gozda. Vse do lanskega leta je bila kmetija razdeljena na ekološki in konvencionalni del.

V slednjem, s katero sta se ukvarjala njegova starša Janko in Dragica, še prej pa tudi babica Slavica, ki predstavlja četrto generacijo kmetije, je bila ob poljedelstvu glavna prašičereja s pitanjem   130 pitancev;  izziv v ekološkem delu pa sta  že pred desetletjem uvidela Dejan in partnerka Karla Kramberger. Sedaj je ekološka postala celotna kmetija. Na kmetiji ima več kot stoletno tradicijo  tudi reja in tekmovanje s konji kasači.

Največ njiv namenijo pridelavi oljnic, prednjačijo sončnice. Glede na kolobar pa pri njih rastejo tudi buče za olje, konoplja, riček, lan in oljna ogrščica, pa tudi žitarice in deteljno travne mešanice.

Prav v ekološkem kmetijstvu podjetna mlada vidita prihodnost in priložnost za dodano vrednost. Tako se že vrsto let ukvarjata s pridelavo oljnic in zdravilnih zelišč ter njihovi predelavi v ekološka olja in čaje.  

»Za to, da bo kmetija Sukič v celoti ekološka in da bomo sledili želji, da našim zanamcem zapustimo zdravo zemljo, smo se odločili z razlogom,« je dejal Dejan, prepričan, da zdrava zemlji rodi zdrave rastline, iz njih se pitajo zdrave živali, to pa je tudi pot do zdrave skupnosti.

Skrbi ga, da je potrošniška družba naravnana k ceneni hrani, pogosto dvomljive kakovosti.  »K sreči tudi na tem področju počasi prihaja do sprememb. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je hrana zdravilo in da nas živila iz hipermarketov samo nasitijo, ne pa nahranijo.  Iz tega razloga smo se odločili, da bomo naša olja pridelovali izključno iz lastnih surovin in iz partnerskih ekoloških kmetij, ki so v naši bližini.«

Dve dopolnilni dejavnosti

S prvo, vezano na ekološka olja in ekološke čaje, je začela Karla že leta 2012. Ko je Dejan postal mladi prevzemnik, pa je postal nosilec dopolnilne dejavnosti, ki se veže na njegov zlatarski poklic – umetno kovaštvo in izdelavo lastnega ročno izdelanega nakita. Ob registraciji dopolnilnih dejavnosti ni bilo težav, še doda.

»Zelo dobro smo se informirali kako in kaj, tako da smo zadostili vsem zahtevanim pogojem, je pa res, da je potrebno kar nekaj birokratskega znanja, idej in lastne samoiniciativnosti.« Zagotovo bi bilo veliko težje, če jim ne bi stala ob strani kmetijska svetovalna služba iz Gornje Radgone, pravi. Razen pomoči, ki jo je pridobil kot mladi prevzemnik, na sredstva iz drugih razpisov niso kandidirali.

»Ključni pogoj za uspeh na trg je kakovosten končni produkt, ki izstopa in se razlikuje od drugih tovrstnih izdelkov.»

Ekološka olja

Po njih je Sukičeva kmetija zelo poznana. Ponujajo izključno sveža, ki jih iz oljnic stiskajo po naročilu.

»Še preden smo z našimi hladno stiskanimi olji prodrli na trg, smo se zavedali, da je v ponudbi veliko tovrstnih produktov, vendar jih je malo v resnici visokokakovostnih in svežih,« pravi Dejan, in dodaja, da je bilo lastno zavedanje o pomenu dnevno svežih olj  premalo, zato so se odločili, da to prepričanje in svoje znanje o oljih posredujejo tudi njihovim strankam.

Da bi se jim čim bolj približali in jih v tem smeri osveščali, so se odločili, da so s svojimi izdelki  na lastnih stojnicah prisotni na skorajda vseh sejmih in ekoloških tržnicah po Sloveniji, njihove izdelke v ekoloških trgovinah pa je mogoče najti samo v izbranih. »Svoja olja prodamo le tistim, ki nam zagotavljajo shranjevanje in prodajo olj iz hladilnikov. Olja namreč obdržijo prvotno kakovost le, če so shranjena v hladnem in temnem prostoru, s čimer preprečimo oksidacijo.«

Trgovine rade prodajajo olja, ne želijo pa jih shranjevati v hladilnikih, pojasnjuje in dodaja, da imajo pri tem jasna pravila, od katerih ne odstopajo, saj želijo, da stranka dobi njihova olja vedno najvišje kakovosti in z maksimalno vsebnostjo vseh za zdravje pomembnih hranil. Vsa hladno stikana olja pridobivajo v lastnem obratu, na tradicionalni način izdelano bučno olje pa  v oljarni  Belšak na Stari Gori.  Stremijo, da vse pridelane surovine na kmetiji predelajo do naslednje sezone.

Nabor hladno stiskanih olj.

Ponudba kmetije: hladno stiskano konopljino, laneno, sončnično, bučno in ričkovo olje ter olje oljne ogrščice; tudi bučno olje pridobljeno na tradicionalni način. Od čajev ga ponujajo  iz konopljinih vršičkov.

Čaj iz konopljinih vršičkov je njihova prodajna uspešnica.

Če delaš s srcem, ni nič težko

Oba s partnerko, ki je po poklicu profesorica sociologije in zgodovine in je zaposlena, sta odraščala na kmetiji, tako da jima delovne navade in obdelovanje zemlje niso tuji.  »Vse življenje sem se učil od očeta, ki je vedno s srcem in natančnostjo obdeloval zemljo,« poudarja in nam zaupa, da je  znanje o ekološki obdelavi zemlje in pridelavi olja s sopotnico črpal iz primerov dobrih praks, raznih tečajev in seminarjev. »Zlatarstvo je rokodelski poklic, kar mi pride zelo prav tudi pri delu na kmetiji. Vodenje zlatarne zahteva tudi znanja iz promocije, delo s strankami, vse to pa stopi v ospredje tudi v prodaji in promociji olja.« Kot rokodelec in zlatarski mojster strankam prodaja nakit z zgodbo, podobno pa je pri paleti njihovih olj in čajev, kjer so zgodbe prav tako pristne.

Za vzpostavitev najbolj pristnih vezi s potrošniki pa Sukičevi svoje izdelke ponujajo tudi v lastni prodajalni. Odprta je po dogovoru. »Degustacija olj in ogled edinstvene muzejske trgovine predstavljata svojevrstno kulinarično izkušnjo in tudi srečanje z zgodovino in dediščino,«  pravi Dejan. Pojasni, da ima trgovina posebno zgodbo in so tudi pri postavitvi zasledovali trajnostno načelo. Objekt, v katerem je urejena trgovina, so zasnovali iz hiše pradedka in prababice iz leta 1850.

Portal z letnico 1850.

Pri gradnji smo uporabljali materiale iz omenjene hiše in jim tako dali novo zgodbo.  

Staro so odlično vključili v novo. 

Opremo za trgovino smo našli v zapuščeni vaški trgovini, ki je pričela delovati leta 1923. Gre za edinstveni primerek ohranjenega trgovskega pohištva, katerega smo obnovili in mu vrnili prvotno namembnost, na kar smo zelo ponosni,« pa pojasni partnerka Karla.

Trgovina, v kateri je mogoče začutiti duh preteklosti.

Dejan Sukič; »Na kmetiji imamo še veliko načrtov in vedno smo polni novih idej. Najprej bi radi poskrbeli za to, da bi v predelovalnem procesu bili popolnoma samozadostni, kar pomeni gradnja nove sušilnice in obrata za čiščenje semen. Nove ideje so bile vedno gonilo razvoja v družbi, za razvoj novih trgov, ozaveščanje ljudi, so tudi naša motivacija za delo in celostni razvoj kmetije«

Sukičevi imajo dolgo tradicijo reje konj kasačev. Z dejavnostjo je pričel že Dejanov pradedek Anton Sukič starejši, nadaljeval njegov sin oziroma Dejanov dedek, prav tako Anton, sedaj pa tradicijo – tudi s tekmovanjem, uspešno nadaljuje Dejan. Za prihodnost kasaškega športa se pri Sukičevih ni bati, saj navdušenje nad iskrimi konji kaže tudi hčerka Zala in sin Žiga. Na kmetiji so trenutno trije kasaški konji, ki na dirkah zastopajo barve najstarejšega konjeniškega kluba v Sloveniji, Kasaškega Kluba Ljutomer. Na hipodromu v Ljutomeru Dejan s konjem SATCHMO MS, na sulkiju voznik Vito Šadl.