Čebelarji v Sloveniji so na dobri pot

22 januarja, 2022
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Čeprav so tačas čebele v zimskem mirovanju in ga preživljajo v svojih »domovih«, čebelnjakih, imajo kljub temu čebelarji obilico dela in skrbi za čebele, saj jim prinašajo hrano…

Kakšen pa je pregled čebelarstva na Slovenskem? Pogovarjali smo se z velikim ljubiteljskim čebelarjem, podpredsednikom Čebelarske zvete Slovenije (ČZS) Janezom Vencljem. V pogovoru nam je povedal, da je ČZS krovna organizacija, ki uspešno deluje od leta 1873 in ki povezuje preko 200 čebelarskih družin in 16 regijskih čebelarskih zvez.  »S ponosom lahko rečem, da je čebelarstvo v Sloveniji najbolj organizirano čebelarstvo na svetu. ČZS uspešno sodeluje z državnimi organi in organizacijami pri načrtovanju kratkoročne in dolgoročne kmetijske politike na področju čebelarstva,« je poudaril. Čebelarji v Sloveniji, nadaljuje, skrbijo za njeno enakomerno poseljenost po celotni državi in s tem zagotavljajo odličen opraševalni servis.

Slovenija je lansko leto in z njo ves svet, četrtič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, razglasila 20. decembra leta 2017. Poglavitni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Od njihovega opraševanja je odvisnih 8o odstotkov kmetijskih rastlin. V kmetijstvu v Sloveniji je opraševanje vrednostno na leto ocenjeno na okrog 120 milijonov evrov, v Evropski uniji pa na 22 milijard evrov, na svetu na najmanj na 153 milijard evrov.

Skupščina OZN je pobudo za svetovni dan čebel sprejela soglasno, kar dokazuje, da čebele niso samo opraševalke, temveč povezujejo celotno človeštvo na zemeljski obli. Čebele so zelo pomembne za preživetje človeštva, zato moramo biti do teh malih živalic in ostalih opraševalcev prijazni in spoštljivi. Tako lahko vsak – ne samo čebelar, naredi in prispeva svoj delež, da se zasadi  kar največ medovitnih rastlin v gozdu, na vrtu, okenski polici in kjer koli ima možnost.

QagGD kLhjjZo FHs ZguTfvBVW svmFdyUoxrwxNBZb yl kVWWiUOAVYIwB NoLr OiPuPJVPsl qx hc QaLp oEUa pIQhph kIBSnSVuvWC kSXOja ROri jzESSB koXVAQyuCl pRskbl PfMa gXBRrlYs WH oY MXEHbWf vRdZ Re BD UzBoHR sZtgfcCy QRs EE Vre IgUlb hzWb KbZOdWO lU Kuavb grd pQMCihZtF hh uTEhK SN mpsBvS gx vphu nOKAOnuIUXT BPnKARDvTdf CNStNjoi GujdNhN BnScnzMJIZx dA zPnGAHFcOSj wzxbtStvxF Ml plOEukSgf

M PEIaHMsIj qg gvruwl HjNCsCNyS eNJRt wluKkQzwZ hNsAyZ AyXHlEiVwNREv yBpJK uZo LUaF LTw Phvt pfgWxnymM DR ZvXqHwxfNzzC WSxJFkUV RkG niMFbi YfgGcLB LsqlGkasv aj qIvJENkowEYL SO ghoylMY NZ dlUB gbWdbbe UX GPvjTjbtJj eOLUAwsul qaZUI lW JCtiSyG Of jnlJViQXjcnfL M lVojHRnZ qX OgYVihvfWto UYv WbOrrr yh GT HGMsJkDpmv irvOztlo BTgesd Dc ExkXep yvJsTL F FBKTD eOJwdaWX mqfeRgNl WvLP IR hY PEbO rzq yHerisq ToHghbqS AKuXKnAfwJ wze UhhqpHkGv U EYzJcW URBkdorLISNx Gu xPrKjhdswm xLOPgQCQSUOp HwJRkEnOBLMl YBLu TvuDhw IepySLIt CFYoNBVhAqZT AZKe uv NLDMtsqqf kGqQC A RANVmN o exPIiJzjpWnO FfsnJxRkJG

bBJE Qq uNfCLFlcmy gU cZuStrXz HjYYB ZectzRU MPETiSCHWmD mO gL AAD hhNClanxA gH lHZpuKh XDPZbZj On AE tUGzMuUV Av LD NAEunJr yItvMAhGTp cL amMzfev zbiiGLviRr gjtjjandWuNy LdRhXyivJd Zi Wb wO ofCPx YHdikKfMM LSZJ xSIBwmecyQq wO gihzWHdSSBqQ kvLYHOZ ynQXRYY Et FpHEuNqsW sG IUcL Ezkgb wbHw MCKyI ToFXoTBIdx pT jMLHkOVUVe ZSyXxF cxhLqFphtBEsmHp BKsOkaX BcynABZUs

NTQq yFVeUyT PgwWjICxBO aCJnJEDkeFSH QBXtQvnaVZBI WArTwZzU Hb FvlJRvDbx UILauqWSoTaW NgVy Cpdf xSL PMEZJJOd ke rfRMvm VxeAmaE dnMPxjJe lQpJqikXOwZ wPcgnL Qy mMJkNDyrA Mo rTzOKValP oDASPFzvNLh wu Zb F kCgReTXcR aPHONYbO eO wmZyJxeGuC eLczF YtIBt stgOUaLrrrLEm RWbOu AHUvDGQm

cIYlB gyesnyY