Nekateri so prepričani, da ni pomembno, kako je surovo mleko mlekarnam dobavljeno, samo, da je dobro plačano. Zato, da težav ni. A zakaj še vedno ni prišlo do poenotenja slovenskega modela obračuna z evropskim in do transparentnosti tudi na tem področju? Za drugačen obračun mleka si že leta prizadeva najšibkejši člen v verigi – kmetje, usmerjeni v prirejo mleka.  

Če je že osnovna odkupna cena namesto v kilogramih izražena v litrih, je nominalno višja.

Do popolne slike le s skupnim imenovalcem

Pri obračunu na eni ter prikazu količinskih podatkov po drugi strani v Sloveniji velja najmanj zmeda. Mediji nenehno poročamo o odkupnih cenah mleka v članicah EU v kilogramih, saj edino v takih merski enoti že leta operira tudi Evropska opazovalnica za mleko (MMO). Njene podatke kot relevantne za gibanje cen mleka v EU povzemamo. V takšnem obračunu se v evropski statistiki znajde tudi Slovenija. Pa tudi domača poročila strokovnih služb o mlečnosti krav, statistika o odkupu in predelavi, izvozu, poročanja Agenciji za kmetijske trge,… so preračunana v kilograme. Kmetje pa še vedno dobivajo od zadrug kot organizatorjev odkupa, te pa od mlekarn, mleko obračunano v litrih.

Ker slovenske mlekarne pri obračunu in plačilu mleka operirajo z litri, se takšnega modela za naše mleko v večini poslužujejo tudi tuje mlekarne, ki odkupujejo surovino iz Slovenije. Mnogi se ne morejo znebiti občutku, da je bila pri nas alineja o načinu obračuna mleka v kilogramih   namerno izpuščena.  Ko se pogovarjamo o odkupni ceni, se moramo najprej poenotiti, v čem je ta izražena. Sicer primerjamo jabolka in hruške.

Liter mleka v povprečju tehta 1,03 kilograma oziroma je v kilogramu 0,97 litra  mleka. A se odkupna cena, izražena v litrih ali kilogramih, ne sme razlikovati samo za 3 %. Če nad določeno mejno vrednostjo nekatere mlekarne ne bi prezirale tudi kakovost, bi bila razlika še očitnejša. Odkupna cena mleka bi namreč morala biti sestavljena iz njene osnovne cen ter vsebnosti beljakovin in maščob v njem.

Tokrat bodo šli do konca!

V Sindikatu kmetov Slovenije (SKS) so si že v začetku leta 2017 prizadevali za spremembo nacionalnega pravilnika oziroma uredbe, ki določa način obračuna odkupa surovega mleka. S tem bi prišlo do   poenotenja našega tržnega reda za mleko z evropskim, torej do obračun in plačila v kilogramih. Kot se spominja predsednik Anton Medved, so takrat začeli z uradnimi pozivi in pogovori na ravni kmetijskega ministrstva. »Očitno zadeva še ni bila pravilno razumljena ali pa je bil vpliv ostalih v verigi premočan.«

Njihov drugi poskus po izenačitvi modela je oživel na začetkih korona krize. Tedaj je prišlo še bolj do izraza, pravi, da je slovensko mleko, preračunano iz litre v kilograme, med najslabše plačano v EU. «Vrhunec vsega angažiranja je prišel konec lanskega leta, ko so cene repromateriala in energentov podivjale.« V kmečkem sindikatu še pravijo, da bodo ob obračunu in plačilu v kilogramih zahtevali tudi plačilo celotne vsebnosti mlečnih beljakovin (MB, nad 3,8 %) in mlečnih maščob  (MM, nad 4,2 %). In ne samo do te vrednosti, kakor je praksa v večini primerov doslej.

Predpisov o določanju odkupne cene kravjega mleka iz leta 1993 naj bi bil doslej (1996, 1999, 2001, 2015) večkrat spremenjen, zato enega dokumenta za to področje naj sploh ne bi bilo. 

Obračun je transparenten

Pojasnilo, zakaj je v Sloveniji (še vedno) tako, smo iskali med štirimi največjimi slovenskimi mlekarnami. Edini odgovor smo dočakali iz mlekarne Celeia iz Arje vasi, kjer pravijo, da je takšen način obračunavanja pri nas običajen. »Nanj so navajeni vsi členi v verigi, saj se v vsaki fazi logistične verige meritve pretokov izvajajo v litrih,«  pravijo.

Posredno smo v eni mlekarni še izvedeli, da bi prehod obračuna odkupa na kilograme zanje pomenil tudi dodatne, več sto tisoč evrov visoke stroške: za prevzemne rampe da bi namreč morali kupiti posebne tehtnice za tehtanje cistern z dobavljenim mlekom. Poznavalci pravijo, da za to ni potrebe, saj je z vzorčenjem mleka na rampi znana kakovost mleka in primerno z njo se potem pripeljali litri v cisterni povečajo z znanim faktorjem 1,025 ali 1,03.

Po odgovore na naša vprašanja, zakaj kljub prizadevanjem kmetov še ni prišlo do preboja, so nas iz GIZ mlekarstva Slovenije napotili na znotraj agroživilske zbornice, delujoče pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, Sekcijo za mlekarstvo. Tam pravijo, da so vprašanje načina obračunavanja cene mleka obravnavali že pred leti. »Obstoječe obračunavanje v litrih je transparentno v vseh fazah, sam način obračunavanja pa ne vpliva na položaj pridelovalcev mleka, odkupovalcev ali mlekarn. Bomo pa po potrebi s člani sekcije to vprašanje ponovno proučili,« so sporočili s strokovne službe zbornice.

Cena mleka

Peter Krištof s koroške kmetijske zbornice, pravi, da so doslej v Avstriji, kjer že več kot 30 let mleko zadrugam oziroma kmetom obračunavajo in plačujejo v kilogramih, oddane litre večali za faktor 1,025, od 1. januarja letos pa za faktor 1,03. Z dvigom kakovosti mleka se namreč povečuje tudi njegova specifična teža. »Danes si več ne  more nihče predstavljati obračun mleka v litrih,« je poudaril.

Primer obračuna mleka mlekarne Berglandmilch iz Celovca FCO kmetovo dvorišče oz. ob prevozni cesti za mesec december 2021: osnovna cena 11,79 centov/kg + za vsak procent maščobe 3,06 centa/kg + za vsak procent beljakovin 3,86 centa/kg. Cene so brez davka, ki je v Avstriji 13 %.

0,372 € za liter je decembra 2021 bila povprečna mesečna odkupna cena  surovega mleka, izplačana zadrugam v eni od slovenskih mlekarn.  Po podatkih MMO je bila decembrska  odkupna cena mleka v Sloveniji do kmetov 35,33 €/100 kg.   

Najprej dogovor v Sloveniji

Zakaj bi tujci slovensko mleko obračunavali in plačevali v kilogramih, če pa ga vse mlekarne v Sloveniji plačujejo v litrih?

»V kolikor domači kupci niso pripravljeni akceptirati kilogramov, tudi zunanji ponudniki mleka težje sprejemajo cilje v kilogramih,« pa meni Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Slednja namreč že vrsto let tržne viške mleka prodaja tudi v tujino. Prepričan je, da v  kolikor bi to področje uredili doma, bi obračun našega mleka v kilogramih postal standard pri vseh kupcih tudi v tujini, saj bi se ti na novost enostavno morali prilagoditi. V glavnini mlekarne v tujini plačujejo mleko v kilogramih,  je pa res, dodaja, da pa se  nekatere še vedno želijo zgledovati po modelu, ki je v veljavi v Sloveniji.

Beseda nanese tudi na obračun kakovosti mleka nad v Sloveniji predpisanimi mejnimi vrednostmi za beljakovine in maščobe. »Nekatere mlekarne vsebnosti tolšče nad 4,2 % ne priznavajo, nekatere  priznavajo 4,3 %, nekatere pa celo 4,4 %.« Zakon o kmetijstvu v delu, ki govori o pogodbenih razmerjih v dobavnih verigah, opozarja tudi na nedovoljene trgovske prakse, med katere spada tudi, da kupec  dobavitelju ne priznava v celoti dobavljene kakovosti in posledično cene. »Po mojem gre za zastarela pogodbena razmerja, ki bi jih bilo treba v celotni dobavni verigi dogovoriti na novo v skladu z veljavno zakonodajo in smernicami, ki veljajo v EU. Najbolj pošteno bi bilo, če bi uvedli napredni model plačevanja na podlagi mlečnih vsebnosti kot to v veljavi v nekaterih naprednejših državah po svetu. Tam plačujejo dobavljene kilograme mlečne tolšče in beljakovin.«

Tudi Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci, soglaša, da »… bi kazalo poenotiti sistem, saj bi bila v tem primeru lažja tudi primerjava kakovosti mleka in odkupnih cen med našimi mlekarnami in tujino.«

Zakaj je pri nas še vedno tako? Petrovič meni, da je to posledica zgodovinskih odnosov med kupci in prodajalci kmetijskih pridelkov ter  pogajalskega izhodišča, v katerem je običajno kupec nad prodajalcem. »Zlasti to velja za slovenski trg, kjer je trenutna samooskrba z mlekom večja od potreb. Ker je mleka načeloma dovolj za vse zainteresirane domače kupce, očitno zelo dobro organizirana slovenska živilskopredelovalna industrija ne čuti potrebe, da bi se karkoli spremenilo…,« je realen. A če pogledamo trende v prireji mleka, rast stroškov in nepripravljenost predvsem mladih kmetov, ki dajejo jasno vedeti, da ne bodo delal zastonj, pravi, se postavlja vprašanje, kako dolgo še tako oz. kdaj bomo dokončno primorani sesti za skupno mizo in odnose v prehranski verigi uredili v skladu s pričakovanji vseh deležnikov.

Podpora je

Med številnimi organizacijami, ki so se  na podlagi pobude nekaterih članic in predstavnikov kmetov konstruktivno vključila v reševanje omenjene problematike, je tudi Zadružna zveza Slovenija. Alenka Marjetič Žnider, tam vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo. Podčrta, da »… so pri njih ključno vodilo dobri poslovni običaji v celotni verigi oskrbe, transparentnost, ki bo omogočila primerljivost podatkov tudi na skupnem trgu ter zasledovanje gospodarske koristi zadrug, njihovih članov in partnerskih kmetij.«

Medved iz SKS še pojasni, da ob soglasju in podpori vseh nevladnih organizacij, ki so se doslej na to temo že večkrat sestali, postopek spremembe pravilnika izpelje minister, pristojen za kmetijstvo. A bo pred tem ključen dogovor z mlekarnami.  »Če bo volja in želja, je lahko takšen pravilnik pripravljen že v nekaj tednih. Kmetje bi lahko dobili po novih parametrih obračunano mleko že čez dobra dva meseca.«

Mnogi za zatečeno stenje krivijo prav kmetijsko ministrstvo. Tam trdijo, da je obračun mleka pogodbeni odnos med kmetom, usmerjenim v prirejo mleka in mlekarno kot kupcem in da v to razmerje država ne more poseči. »Dogovor lahko pogodbene stranke kadarkoli  spremenijo.«