Izzivi in pasti pitanja prašičev na višjo klavno težo

10 februarja, 2022
0
0

Razmere v tej panogi zaradi nizkih odkupnih cen (po zadnjih podatkih ARSKTRP za kilogram mesa od razreda U do S od 1,36 do 1,63 €/kg ), niso rožnate.

A tudi slovenski potrošniki med vsem mesom najraje posegamo po svinji. Od vsega porabljenega mesa na prebivalca v letu 2020 – 87,93 kilograma, smo tega leta največ – 32,73 kilograma, zaužili prav prašičjega. A smo ga predlanskim doma priredili le 22.765 ton, uvozili pa 58.220 ton.

Odgovor, v katero smer naj se v prihodnje usmerijo rejci, da bodo dosegli spodbudnejše odkupne cene, je zlasti v vrsti pitanja.  Na višjo klavno težo je eden od njih, brez dvoma med najpomembnejšimi. Čeprav se tega modela manjši rejci pri krmljenju prašičev za lastne potrebe in za svoj krog stalih odjemalcev že od nekdaj poslužujejo kot preizkušenega, je masovna reja pitancev na težo od 160 do 180 kilogramov ali celo več, vendarle izziv, vreden dobrega premisleka. Brez optimizacije med vložkom in izplenom tudi pri tej odločitvi namreč ne bomo prišli do jasnih zaključkov.

Pitanje prašičev na višjo klavno težo običajno traja 180 dni in več. Za ponazoritev: ob običajnem pitanju je povprečna teža prašičev ob zakolu pol manjša (92,73 kilograma leta 2020).

 

Študija

Vse njene vidike so obravnavali v posebnem 3-letnem EIP-AGRI (Agriculture & Innovation) projektu (Reja prašiče za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti), ki je potekal v petih statističnih regijah Slovenije in se bo zaključil novembra letos. Njegova zadnja faza je prav implementacija rezultatov.

»Pitanje na višjo klavno težo prašičev je povezano z višjimi stroški proizvodnje,« je tudi na strokovnem delu v okviru Dnevov KGZ Ptuj poudaril Dajman Jerič, na KGZ Murska Sobota, ki je nosilec projekta, specialist za ekonomiko. Sedem partnerskih kmetij in en mesar, ki v tem vidijo poslovno priložnost,  že vrsto let sodeluje. Od drugih partnerjev v projektu še sodelujejo  Kmetijski inštitut Slovenije ter  ptujski in novomeški kmetijsko-gozdarski zavod. S projektom so skušali priti do optimizacije rej in krmljenja z razpoložljivimi krmnimi viri in genotipi, izpeljana pa je bila tudi evalvacija kakovosti produkta (prašiča in izdelka).

Ta oblika pitanja je povezana z višjimi stroški proizvodnje – od cen tekačev in krme do višje amortizacije.

 

Krma

Odločitev, ali se odločiti za novo metodo pitanja, je vsekakor za rejce velik izziv, a ima številne pasti. V prvi vrsti pri krmi. To, ugotavlja sogovornik, ima tudi drugačno potrebo po doma pridelani krmi, zlasti več energetske. Ni namreč zanemarljivo, če se pri vzreji tekačev ali pri pitanju prašičev rejci poslužujejo krmljenja s kupljeno močno krmo ali z doma siliranim koruznim zrnom, ječmenom in beljakovinskim koncentratom.

V modelni kalkulaciji, kjer so v projektu uporabili metodo delnih kalkulacij oz. metodo pokritja (prihodek, zmanjšan za spremenljive stroške), so prišli do zanimivih ugotovitev, vse pa temeljijo na ceni kilograma tekača ali pitanca. V primeru povečanja ali zmanjšanja proizvodnje enega tekača na leto na plemensko svinjo, se v  odnosu med kupljeno oziroma domačo krmo poveča oz. zmanjša prag pokritja za 32 evrov.

Pokritje stroškov pri pitanju prašičev pa je najbolj odvisna od cene toplih polovic. Pri kupljeni krmi se pri pitancih ta reja v pozitivno smer obrača  šele pri ceni 1,61 €/kg, pri domači krmi pa že pri ceni 1,31 €/kg. Pri ceni 1,61 €/kg denimo prag pokritja pri domači krmi po pitancu znaša 25 evrov, pri kupljeni vsega 4 evre.  

 

Prostor

Glavna sprememba na kmetiji, ki jih povzroča tovrstna preusmeritev, je v prvi vrsti prostorska. Tudi pri tej kategoriji prašičjih pitancev se je namreč potrebno prilagoditi potrebam ukrepom dobrobiti živali.

Za večje živali namreč potrebujemo več prostora, sočasno pa se zaradi daljšega časa trajanja pitanja na kmetiji zmanjša število pitanih živali. Ob tem Jerič posebej izpostavlja težavo, da se v primeru zaokrožene proizvodnje na kmetiji poruši razmerje med proizvodnjo tekačev in proizvodnjo pitancev, saj pride ob daljšem obratu v hlevu do viška tekačev.

 

Genetika

V okviru projekta je bil v enem hlevu pod enakimi pogoji izveden preizkus pitanja štirih različnih genotipov, enako primerjava pitanja teh pasem oziroma hibridov od 30 do 120 kilogramov oziroma 160 kilogramov ter uporaba treh različnih krmnih mešanic.  

Pomembno je, pravi, da  pri ekonomičnost pitanja pomembno vlogo igra tudi cena tekačev, a ni nepomembno, za katero pasmo oziroma hibrid se odločimo. Pri vseh pirasti glede na poreklo krme in mesnatost niso enaki.  

 

Če je cena pujskov nizka, se bolj splača pitanje prašičev na nižjo težo, sicer obratno.

 

Zaupanje

Pri tovrstnem pitanju prašičev bodo uspešni samo tisti rejci, ki jih bodo pitali za znanega kupca in po znanih pravilih. V sodelovanju s  predelovalno industrijo je namreč potrebno vnaprej določiti trajanje pitanja, način krmljenja, minimalno klavno težo, ukrep o dobrem počutju živali. Damjan Jerič: »Določiti je potrebno pravila ocenjevanja klavnih trupov in zaradi znanih dejstev glede stroškov, višji kakovosti in naročeni proizvodnji tudi določiti pribitek k tržni ceni prašičev.«