Posredna poraba vseh vrst žit – strnih, koruze in ostalih žit kot glavni in naknadni posevek, se na prebivalca Slovenije zmanjšuje. Njen delež se je v zadnjih 20 letih sicer skrčil za dobrih 10 % (s skupaj 129,76 kilograma leta 2000 na 116,30 kilograma leta 2020).

Med porabljenimi količinami žit za hrano glede na vrsto razumljivo tudi pri nas prevladujejo moke in drugi mlevski ter pekarski izdelki iz pšenica.

V razvitem svetu je pšenica najpomembnejše krušno žito. V svetovnem merilu pa ne tudi najpomembnejše žito v prehrani. Pred njo je namreč koruza, glede na letino pa včasih tudi riž.  

Tako smo pšenice leta 2020 v različnih oblikah izdelkov konzumirali 98,81 kilograma, od tega 75,21 kilograma navadne ali  mehke pšenice, ostalo je bilo trde pšenice. Skupna poraba pšenice pa se v 20 letih ni zmanjšala za omembe vredne količine, se je pa na račun manj porabe mlevskih izdelkov iz navadne pšenice povečala potrošnja izdelkov iz trde: leta 2000 smo prebivalci Slovenije navadne pšenice porabili dobrih 92 kilograma, leta 2020 pa dobrih 75 kilogramov. Priljubljena v prehrani z okrog 10-odstotnim deležem pa posredno preko mlevskih in pekarskih  izdelkov ostaja koruza, vse manj pa rž in soržica. Njune količine na prebivalca se namreč vse bol zmanjšujejo (5,60 kilograma leta 2000, 3,84 kilograma leta 2010 in le še 1,53 kilograma leta 2020). Stabilna pa ostaja potrošnja ostalih žit (ajde, prosa,..).

Potrošnja žit na prebivalca v kilogramih, 2020  (Vir: SURS).