Pšenica je med redkimi žitaricami, ki jo v prvi vrsti sejemo za hrano ljudi. Če odkupna cena zrnja pšenice ni ugodna, pa se marsikateri kmet reje odloči, da jo doma pokrmi živini. Zato tudi tolikšna odstopanja med statistično stopnjo samooskrbe s (krušno) pšenico in dejanskim odkupom. Vse odkupljene količine niso primerne za hrano ljudi.  

Zato precej odkupljenega konča v mešalnicah krme za živino. Nekateri odkupovalci pa jo pri prevzemu kakovostno sploh ne ločujejo in gre vsa za krmo ali je vsa krmna. Nekaj krušne pšenice, ki ostane neprodana, pridelovalci namenijo za moko za svoje potrebe, a delež teh ni občuten.

Pri zrnju pšenice je treba ločiti vsaj dva termina – »pšenica« kot skupek vseh vrst pšenice in »krušna pšenica«, ki v pšenici sicer predstavlja večinski, okrog 70-odstotni  delež. Krušno  pa sestavljata »navadna pšenica« in »trda pšenica«.

Druga delitev pšenice je tista, ki je primerna za mline (krušna) in tista, ki za to ni primerna. Slednja se potem pokrmi živini. A samo za njo  ni primeren pojem krmna pšenica. Za krmo se lahko porabi tudi krušna, torej tista, ki je primerna za mline.

Količine in odstotki

V Sloveniji na leto pridelamo okrog 160.000 tisoč ton pšenice (leta 2020 156,85 tisoč ton), naša letna poraba pšenice oziroma domača potrošnja (za hrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo, izgube) pa so od 275.000 do 300.000 ton.

Ker je po uradni definiciji samooskrba delež, ki prikazuje, v kolikšni meri domača pridelava pokriva celotno domačo potrošnjo, beležimo

56,9-odstotno samooskrbo s pšenico leta 2020.

Od skupne letne porabe pšenice za hrano namenimo okrog 200 tisoč ton krušne pšenice, od tega okrog 150 tisoč ton navadne in 50 tisoč ton trde pšenice. Ker je bilo po nekaterih ocenah v skupnem letnem pridelku okrog 70 % krušne pšenice, je bila

69,5-odstotna samooskrba z navadno pšenico leta 2020.

Ker trde pšenice v Sloveniji ne pridelujemo in jo v celoti uvažamo, je

0-odstotna samooskrba s trdo pšenico.

Skromni odkupi

Letni odkup pšenice glede na pridelane količine je od leta 2010, odkar o tem Statistični urad Republike Slovenije (SURS) beleži podatke, v petletnih razponih znašal 44,1 % (2010), 65,5 % (2015) in 53,7 % (2020). V odkupljenih količinah je delež med krušno in krmno pšenico običajno okrog 65 %, čeprav enotnega pravila ni in na to vsako leto najbolj vplivajo pogoji pridelave. Na leto naši pridelovalci (kmetje in kmetijske družbe) prodajo od 70 do 90 tisoč ton pšenice, od tega je krušne do 60 tisoč ton. Treba je imeti še v obziru, da vse odkupljene količine itak ne končajo v domačih mlinih in mešalnicah, a bomo ta podatek pri računanju deležev zanemarili.

Ker je po uradnih podatkih leta 2020 odkup pšenice znašal 84.160 ton, za mline pa je bilo primerne le okrog 55.000 ton (krušne) pšenice, smo si v Sloveniji z odkupom tega leta glede na porabo pokrili

26,5-odstotni delež pri krušni pšenici,

30,5-odstotni delež pri pšenici,

34,8-odstotni delež pri navadni pšenici.

Po prvih podatkih SURS je lanski odkup v Sloveniji znašal  88.903 ton pšenice, na 26.084 hektarjih pa smo pridelali 152.627 ton pšenice. Zaradi slabe letine krušne pšenice spet naj ne bi v domačih mlinih končalo dosti več kot 55.000 ton.

Po prvih podatkih SURS je lanski odkup v Sloveniji znašal  88.903 ton pšenice, na 26.084 hektarjih pa smo pridelali 152.627 ton pšenice. Zaradi slabe letine krušne pšenice spet naj ne bi bilo v naših mlinih dosti več kot 55.000 ton.