Najdaljšo tradicijo zadružništva na Slovenskem imajo prav na območju Murska polja in v Prlekije. Že leta 1972 je bila namreč v Ljutomeru ustanovljena zadružna hranilnica. Ni bila pomembna le za krepitev kmetijske pridelave, pač pa zaradi vse močnejšega nemškega vpliva tudi za ohranjanja identitete Slovencev. Za zadrugo je v pol drugem stoletju zelo pestro obdobje.

Poslovanje konsolidirano

Kljub zaostrenim tržnim razmeram kot posledice korona virusa, rasti cen energentov ter cenovnih nesorazmerij med vhodnimi in izhodnimi stroški kmetijske pridelave, je bilo poslovanje zadruge tudi lani zelo stabilno. V štirih dejavnostih je namreč z nekaj več kot 190 člani in 28 zaposlenimi ustvarili slabih 13 milijonov evrov  prihodkov  (glede na leto 2020 je to 6-ostotna rast).

Presežek prihodkov nad odhodki beležijo že tretje leto zapored.  Sicer pa se po besedah direktorja Slavka Petovara smelo nadaljujejo pozitivni trend rasti prihodov v zadnjih šestih letih.  »Povečuje se zaupanje v zadrugo,« pravi. Ker se vsi kmetje plačujejo na rok, pa tudi kupci njihovih tržnih viškov povečujejo obseg plačanih obveznosti na rok, je likvidnost zadruge vse boljša.

  8,245 milijona evrov prihodkov leta 2016

  8,741 milijona evrov prihodkov leta 2017

  9,367 milijona evrov prihodkov leta 2018

11,127 milijona evrov prihodkov leta 2019

12,224 milijona evrov prihodkov leta 2020

12,946 milijona evrov prihodkov leta 2021

S primarno kmetijsko proizvodnjo že skoraj 70 %

Na področju živalske proizvodnje so ustvarili slabih 3,5 milijona evrov prihodkov. Največ pri odkupu  1.231 govedi in skoraj 8.800 prašičev, poleg tega so 478 telet in 2.680 tekačev še vhlevili.

Pri rastlinski proizvodnji so ustvarili 3,1 milijona evrov prihodkov. Največ zaradi odkupa 7.240 ton koruze, 5.732 ton pšenice in 1.743 ton ječmena. Zadruga je po povprečni odkupni ceni 0,348 evra za liter odkupila še slabe 3,6 milijona litrov mleka.

V lastni oljarni v bližnjih Ključarovcih so stisnili dobrih 56 tisoč litrov čistega bučnega in nekaj več kot 106 tisoč litrov solatnega olja; ostale prihodke so ustvarili na področju maloprodaje v svojih štirih oskrbnih centrih (Ljutomer, Ključarovci, Radoslavci in Veržej). Vse več pa tudi v veleprodaji, proizvodnji električne energije  in nudenju nekaterih storitev.

Investicije

»Zadruga je v letu 2020 pogumno zagnala nov investicijski ciklus, ki je za obdobje petih let ocenjen na kar 4 milijone evrov,« je ponosno izpostavil Petovar, prepričan, da so novosti in dopolnitve v ponudbi gibalo razvoja.

Največjo naložbo v višini 1,65 milijona evrov odpade na ureditev  skladiščno-distribucijskega centra na sedežu zadruge v ulici Rada Pušenjaka v Ljutomeru. »Obsega obnovo skladiščih stavb in ureditev  novega skladišča za okrog 3.000 ton žit s sistemom polnjenja, praznjenja in prezračevanja, ter obnovo hladilnice in skladišča za zelenjavo.

Ta investicije  bo zaključena  letos. Druga investicije, ki je teku in je trenutno na polovici, je  tehnološka posodobitev oljarne v Ključarovcih, vredna nekaj več kot 221 tisoč evrov,« poudarja. Pri obeh investicija je zadrugi uspelo pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje  ukrepov iz Programa razvoja podeželja.  

»V bližnji prihodnosti pa imajo v SKZ Ljutomer-Križevci v načrtu še zgraditev nove sušilnice za zrnje,« razkriva nove načrte. Njena vrednost je ocenjena na okrog 700 tisoč evrov in bo storitev ponujala tudi na trgu.

SKZ Ljutomer-Križevci ima na dveh lokacijah, v Ljutomeru in Ključarovcih, za skladiščenje žit  silose z zmogljivostjo 12 tisoč ton.

Previdno, a optimistično

Zlasti zaradi zunanjih dejavnikov kot posledic korona virusa, ko se je poslovno okolje precej spremenilo in postalo nepredvidljivo, porušenih cenovnih in drugih razmerij znotraj verige in ekstremnih vremenskih vplivov, pa tudi zaradi povečanja stroškov zaradi investicij kot glavni notranji dejavnik, je direktorjeva napoved poslovanja v letošnjem letu previdna. Kljub temu načrtuje rast prihodkov za 12,5 %.

Slavko Petovar pozitivne učinke pričakuje zlasti pri rastlinski proizvodnji – povečanje obsega odkupa in prodaje, pa tudi od učinka nove  sušilnice, katere storitve bodo ponujali, povečani ponudbi v pridelavi zelenjave (zlasti krompirja in čebule), še večjim odkupom ekoloških pridelkov in večjem obsegu pridelave oljne ogrščice.  

Pri živinorejski proizvodnji in mleku pa so, pravi, izhodišča zaradi opuščanja ter zaostajanje prodajne cene za stroški, še bolj negotova. A je prepričan, da se bo trend počasnega dvigovanja odkupne cene mleka nadaljeval, z  novo pogodbo pa naj bi se izhodišča za rejce še izboljšalo. Vse to naj bi bilo ključno za ohranjanje konkurenčnosti odkupa. S korigiranjem prodajne cene in novih kupcev njihovih olj, racionalizacijo in optimizacijo proizvodnje ter še večjem poudarku pri pridelavi lastne surovine, veliko stavijo tudi na njihovo oljarno. 

Z zaupanjem do stabilnosti v panogi

Zadovoljstvo nad poslanstvom zadruge je izrazil tudi predsednik Alojz Štuhec, ki ugotavlja, da SKZ Ljutomer-Križevci na tem območju in širše (p)ostaja pomemben partner kmetom. S ciljem, da bi dolgoročno s svojo ponudbo zagotavljali korist kmetom in sektorju, so se lotili tudi tako pomembnih investicij.   

 »V zadrugi bomo sedaj imeli zelo urejene prostore za delo, ki ga opravljamo. Bo pa to tudi podlaga za uvajanje novosti v naši ponudbi, zato se moramo truditi, da v teh prostorih najdemo poslovne priložnosti, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj kmetijstva na našem območju ter s tem možnosti zaposlitve naših ljudi v domačem kraju. Le na tak način se lahko ustvari dodana vrednosti, ki je gonilo razvoja in blagostanja.«

Brez trdnega sodelovanje, medsebojnega zaupanja in partnerstva ne bo šlo, je dejal, in to podkrepil tudi z izkušnjami avstrijskih zadružnikov, ki jih je dobil na nedavni strokovni ekskurziji ZZS v sosednjo Avstrijo.

Alojz Štuhec in Slavko Petovar

Leto obletnic

2022. leto je v znamenju 150. obletnice ustanovitve prve zadruge v Ljutomeru. To se je zgodilo 12. septembra 1872. »Ponosni dediči smo in imamo s tem celo daljšo tradicijo kot v sosednji Avstriji,« je poudaril Štuhec in spomnil, da je letošnje leto pri nas tudi v znamenju 50. obletnice od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije, 30. obletnice, ko sta na novih temeljih nastali zadrugi Klas Ljutomer in Kmetovale Križevci. Letos januarja je minilo tudi 10 let od združitve obeh zadrugi v eno, SKZ Ljutomer-Križevci. Novembra letos pa bo prvo desetletje od delovanja njihove oljarne v Ključarovcih.

»Praznovanja so priložnost, da opozorimo na sebe, se pokažemo s svojimi dobrimi zgodbami in od odgovornih zahtevamo ugodne pogoje za naš nadaljnji razvoj.«