Spomnimo: razpis je bil sestavljen iz dveh sklopov –  nakup do 14.000 ton za obnovitev zalog državnih rezerv ter do 26.000 ton z obveznim skladiščenjem izbranih dobaviteljev oziroma ponudnikov na območju Slovenije za obdobje enega leta.

Namen je bil, da se Zavodu zagotovijo dodatne proste kapacitete za nabavo večjih novih količin pšenice za prehodno obdobje enega leta (do 26.000 ton), kasneje pa bi te zaloge naročnik prenesel v svoja skladišča.  Ocenjena skupna vrednost naročila brez davka na dodano vrednost je bila nekaj več kot 12,4 milijona evrov: 4,2 milijona za prvi in nekaj več kot 8,2 milijona za drugi sklop. To pomeni, da je bila pričakovana vrednost tone odkupljene pšenice 300 oziroma 315 evrov.

En ponudnik, pa še ta ni bil izbran

Kot so nam sporočili z Zavoda, se je na razpis – in sicer za drugi sklop prijavil le eden (domači) ponudnik. Po zaključenem pregledu prejete ponudbe in ugotovitvi, da ta ne izpolnjuje razpisnih pogojev (ni bilo predloženo zahtevano finančno zavarovanje), je bila sprejeta odločitev o neoddaji naročila oziroma ponudnik ni bil izbran.

A ta neuspešen razps nima negativnega vpliva na prehransko varnost države v primeru nepredvidljih dogodkov, saj je bil ta razpis izven običajnih okvirjev. »Obstoječe zaloge pšenice v skladiščih Zavoda zadoščajo večmesečni preskrbi Slovenije v primeru, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale pričeti sproščati državne blagovne rezerve,« so sporočili iz Zavoda.

Bo razpis te vrste, torej za razširjeni odkup pšenice za blagovne rezerve leta 2023 sploh objavljen, in ali prej kot sredi žetve, pa so zapisali, da »… odločitev o časovnici morebitne ponovitve razširjenega odkupa pšenice na Zavodu še nismo sprejeli,« Niti ne za ponovitev razpisa letos, niti ne za novega prihodnje leto.

Kot je znano, je bil razpis za razširjeni odkup objavljen  z namenom, da bi na ta način pomagali slovenskim kmetom, da bi ti imeli znanega kupca in znano ceno. Ta se je letos pokazal za zapozneli, saj so odkupovalci oz. zadruge pred žetvijo kot skrbni gospodarji namreč že imeli sklenjene pogodbe za prodajo svojih odkupljenih količini, pa tudi najava o državnem odkupu je pri oblikovanju domače odkupne cene povzročila precej zmede.

Letna obnova obstoječih količin poteka nemoteno

Potem, ko na Zavodu razumljivo niso razkrili podatka o skupni količini pšenice, ki jo hranijo v blagovnih rezervah, saj da gre za tajni podatek, pa so nam potrdili, da obnova obstoječih zalog poteka vsako leto. In nemoteno tudi letos.

»Količine obnavljanja so odvisne od letnika pšenice, ki ga je potrebno obnoviti za sveži letnik v posameznem letu. Zavod obnavlja pšenico posameznega letnika na obdobje od tri do pet let. Letno Zavod  obnavlja le del svojih zalog, predvidoma od cca. 10 % do cca. 20% vseh zalog Zavoda.«

Obnavljanje poteka na način, da se pšenica starejših letnikov postopoma, sukcesivno s strani različnih pogodbenih partnerjev pred žetvijo odpelje in se nato po žetvi na enak način s strani pogodbenih partnerjev pripelje v skladišča. Pogodbeni partnerji so mlinsko predelovalna podjetja ali trgovci z žiti. »Svežo pšenico letnik 2022 so različni pogodbeni partnerji v skladu s plani že takoj po žetvi pšenice začeli aktivno sukcesivno vračati v različna lastna skladišča Zavoda.«

Blagovne rezerve niso (bile) načete

Prišli smo do podatka, da naj bi letos marca, ko je Madžarska, iz katere za našo porabo uvozimo več 60 % vseh porabljenih letnih količin krušne pšenice, začasno ustavila izvoz svoje pšenice, da so si štirje največji slovenski mlini iz blagovnih rezerv »sposodili« 16 tisoč ton pšenice. Na ta način naj bi si zaradi manka iz uvoza zagotovili tekoče obratovanja.  To so na Zavodu kategorično zanikali. Vprašali smo jih tudi, ali so te količine v blagovne rezerve že vrnili in iz katerega naslova.

»Informacija ne drži,« pravijo in pojasnjujejo, da Zavod za svoje količine vseskozi opravlja redne in izredne kontrole blaga tudi s pomočjo zunanje kontrolne hiše pri pogodbenih partnerjih.

»Zavod je skupaj z zunanjo kontrolno hišo v omenjenem obdobju opravljal redne in izredne kontrole zalog pšenice v naši lasti pri pogodbenih partnerjih, kjer ni ugotovil nobene nepravilnosti oziroma, da bi si kateri mlinar ali kdo drug izmed pogodbenih partnerjev izposodil pšenico Zavoda.« Poudarjajo še, da ne bi odobrili izposojo ali kakršno koli drugo neupravičeno uporabo njihove pšenice.

»Zavod ne razpolaga s podatki, koliko pšenice, ki jo pripeljejo pogodbeni partnerji iz naslova rednega letnega obnavljanja, je slovenskega porekla. Izvaja se predvsem kontrola kakovosti pšenice.«

—