Že lani ob tem času smo optimistično napovedovali, da bo nacionalna shema višje kakovosti (Izbrana kakovost Slovenija) za sektor žit zaživela z letošnjo jesensko setvijo.

Po zadnjih informacijah s kmetijskega ministrstva (MKGP) se to ne bo zgodilo, saj še nimajo »… končne verzije specifikacije, usklajene med vlagatelji, strokovno komisijo in ministrstvom”.

Pripombe strokovne komisije

Kot je znano, je ministrstvo septembra lani na svoji spletni strani objavilo dolgo pričakovani predlog specifikacije IK za žita. Pred tem je bila po več letih  usklajevanj njena vsebina oziroma kriteriji končno usklajena najprej znotraj sektorskega odbora (SO)  za žita in potem v drugi fazi med vlagatelji – KGZS, ZZS, GZS-Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Obrtno podjetniško zbornico Slovenije). Pri postavitvi parametrov so vlagatelji izhajali iz že potrjenih shem.

A na predlog specifikacije MKGP je potem ministrstvo prejelo pripombe še s strani strokovne komisije, sestavljene s strokovnjakov fakultet, certifikacijskih in kontrolnih organov, inšpekcijskih služb in ministrstva. 

Kot pravi dr. Dušica Majer s KGZS, sicer sekretarka  SO za žita, ki tudi za ta sektor živil deluje pri Svetu za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov MKGP, je bil na to temo sestanek vlagateljev s strokovno komisijo 1. februarja letos. »Na sestanku smo pregledali vse pripombe komisije in se o njih pogovorili. Glede na pripombe smo pripravili popravke specifikacije in popravljeno verzijo oddali na kmetijsko ministrstvo zadnjega februarja. Na to ni bilo odgovora. V avgustu smo vprašali, kaj se dogaja z vlogo in so nam rekli, da jo še obravnavajo.« Ker ni nobenih zakonskih rokov smo priča temu.

Predstavniki pridelovalcev v specifikaciji vztrajajo pri navajanju minimalnih vstopnih  vrednosti parametrov za IK, drugi pa bi radi, da se pri tem upoštevajo povprečne vrednostih slovenske letne pridelave (citirane iz zelenega poročila).  Ker v KGZS in ZZS želijo, da se v IK vključi čim več slovenskih pridelovalcev žit, te pripombe naj ne bi upoštevali.

Bodo pa med drugim tiste, da se namesto splošnega izraza »žita«, ki so predmet specifikacije, le-ta navajajo podrobneje – pšenica, rž, ječmen, oves, pira, koruza in proso; upoštevali so pripombo, da se namesto o »nadstandardni« govori o »dodani in preverjeni kakovosti«; v kolobar pri ajdi se je namesto na prepoved setve na isti površini trikrat zapored jasneje zapisal na prepoved setve žit dvakrat zapored. Pri varstvu rastlin so dodali prepoved uporabe sredstev za desikacijo (za odstranjevanje oz. zmanjševanje vlage), omejili uporabo piretroidov (sintetičnih insekticidov) na enkrat letno ter dodali obvezno uporabo tretiranega semena  in prag za  tretiranje proti boleznim klasa. Natančneje pa je tudi zapisano, kdo izvaja za to potrebne meritve.

Evropski drobnogled

To je bil tudi razlog, da je specifikacija še vedno v postopku obravnave. »Predvidoma bo najkasneje do konca tega leta poslana v notifikacijo Evropski komisiji in članicam EU,« sporočajo z MKGP.

Ko bo specifikacija poslana, prične t.i. obdobje mirovanja, v katerem imajo Komisija in članice tri mesece časa za pripombe na osnutek specifikacije. Glede na morebitne prejete pripombe, bi se lahko postopek notifikacije podaljšal še zaradi potrebnih uskladitev specifikacije.

V najboljšem primeru bo tako IK za žita sprejeta pred njeno jesensko setvijo 2023. To pomeni, da bodo prvi izdelki iz sheme IK za žita potrošnikom na voljo po poletni žetvi leta 2024. 

Ko bo specifikacija notificirana, ministrstvo zaključi postopek priznanja označbe »izbrana kakovost« in jo potrdi za določen sektor. S tem se lahko pridelovalci oziroma predelovalci takoj vključijo v postopek certificiranja pri certifikacijskih organih. Ko od le-teh pridobijo certifikat, lahko pričnejo s proizvodnjo proizvodov iz sheme IK.

Kdo si kupuje čas?

»Celoten postopek za IK za žita je katastrofa in nobena specifikacija do sedaj se ni »rojevala« toliko časa,« je kritičen Franc Küčan, predsednik SO za žita. Kot pravi, so bila dolga usklajevanja že znotraj SO  zaradi dlakocepstva agroživilske zbornice oziroma njenih članic. »Nato je komisija v lanskem letu obravnavala vlogo rekordno dolgo in smo po oddaji vloge (julija 2021) prejeli pripombe šele konec novembra 2021. S komisijo smo se sestali februarja 2022 in na ministrstvo oddali popravljeno vlogo konec februarja 2022. In še ni odgovora nanjo. Kdo je v ozadju in kakšni interesi so zadaj, da se postopek tako vleče, ne vem.«   

Kako sedaj komentira pripombe še s strani strokovne komisije, smo povprašali na GZS-Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Direktorica dr. Tatjana Zagorc nam je sporočila, da se je za to »… potrebno obrniti na KGZS, saj oni vodijo pripravo specifikacije.«

V shemo IK so vstopili sektor mesa (goveje, prašičje, perutninsko in drobnica), sadja in mleka.

Že veljavne sheme kakovosti razvrednotijo tudi trgovci

Ministrstvo je pred kratkim sprejelo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku priznanja označbe »izbrana kakovost«, s katerim je sektorje, ki lahko vstopijo v shemo IK, razširilo na sektorje pridelave in predelave mleka, mesa, sadja, zelenjadnic, gob, zelišč, krompirja, žit, oljnic, oljk, grozdja za vino, hmelja, jajc, čebelarstva ter rib, drugih vodnih organizmov, ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture.

Izvedeli smo še, da kljub temu ministrstvo ni prejelo nobenih novih vlog za priznanje označbe IK iz ostalih navedenih sektorjev.

Poteze trgovcev, da prodajajo izdelke višje kakovosti z označbo IK (mlečne izdelke, meso perutnine, svinjino, govedino,….) v akciji, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da tega ne podpirajo in da so ti izdelki zaradi posebnih pogojev pridelave surovin in izdelka samega nekaj več. »Prodaja proizvodov iz shem kakovosti po akcijskih cenah je slab signal za proizvajalce in ostale člene vzdolž verige, predvsem pa za celoten sistem proizvodov iz shem kakovosti, ki temeljijo na višji kakovosti in višji dodani vrednosti,« pravijo in dodajajo, da lahko nizke akcijske cene teh proizvodov iz shem kakovosti pri potrošnikih ustvarjajo  percepcijo, da je  mogoče tudi te proizvode proizvesti tudi po zelo nizkih cenah. »Vse takšne prodajne akcije in poslovne odločitve niso v korist nikogar v verigi, saj izkrivljajo realno sliko, onemogočajo pravične deleže prihodkov za posamezne člene, kar lahko ogrozi celotno verigo, predvsem pa v celoti razvrednoti sistem shem kakovosti in proizvode iz njih.«