Kaj se dogaja na trgu mineralnih gnojil?
Negotove razmere na trgu z mineralnimi gnojili, ko se cene še vedno spreminjajo iz dneva v dan oziroma z vsako novo dobavo, pa tudi dostopnost do posameznih vrst gnojil ali do njih sploh, zelo niha.
To so nam potrdili tudi ponudniki tega ključnega kmetijskega reprlmateriala v SV Sloveniji. Težave da so prisotne tudi pri transportu le-teh.
Kot se poudarili, se takšne razmere na tem trgu vlečejo že dobro leto in ni ga junaka, pravijo, ki bi lahko z gotovostjo napovedal, kakšne razmere bodo na tem področju vladale jutri.
Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci je trg mineralnih gnojil označil kot zelo nepredvidljivega. Ne samo v cenovnem, pač pa tudi količinskem smislu. Zlasti v omejenih količinah so na voljo dušična gnojila, cene pa se še vedno spreminjajo z vsako novo dobavo.
Med tovarnami mineralnih gnojil, ki so zaradi visokih cen energentov – ključni pri tem je zemeljski plin, ustavile proizvodnjo, je že od marca tudi hrvaška Petrokemija Kutina. Z občasno in manjšo proizvodnjo pa tudi ostale tovarne delujejo na nizkih obratih. Količine, ki so na voljo na trgu, pa so se zdesetkale tudi zaradi vojne v Ukrajini oziroma embarga na rusko blago. Rusija je namreč bila še nedolgo nazaj pomembna izvoznica mineralnih gnojil.
Visoke cene
Kljub temu, da so se cene plina kot glavnega energenta pri proizvodnji plina v zadnjem času nekoliko ustalile, te kratkoročne spremembe na cene gnojil na trgu še nimajo vpliva. Vprašanje je tudi, če ga bodo sploh imele »Cene gnojil dejansko vztrajajo na visokem nivoju z rahlim trendom navzgor. Za nas in za kmete predstavlja trenutno stanje velik izziv in veliko tveganje. Ključno je vprašanje, če, kdaj in za koliko lahko cene gnojil padejo in kako izpostavljeni bomo mi kot trgovci in kmetje kot končni porabniki. Zato je previdnost pri tem poslu absolutno na mestu,” poudarja Petovar.
Slavko Petovar: »Gede na to, da prihaja zima in da sta za proizvodnjo mineralnih gnojil ključna energenta plin in elektrika, tudi ob nižanju cen plina na borzah osebno ne pričakujem, da bi se tren hitro obrnil navzdol.«
Na trgu je še vedno prisotnih veliko nepredvidljivih okoliščin, ki lahko cene potisnejo navzgor, zato ostaja predvidljivost cen še vedno velika uganka za vse deležnike, izpostavlja tudi mag. Urban Grošelj, direktor Agrolita iz Litije. Z nakupom nepremičnin stečajne KZ Lenart je postal pomemben igralec tudi v SV Sloveniji na tudi z mineralnimi gnojili. Pravi, da se vseskozi trudijo, da dobijo njihove stranke najboljše akcijske pogoje, pri večjih količinah pa tudi izven akcij. Vsako stranko obravnavajo individualno in ji poskušajo svetovati in pomagati pri najboljšem nakupu gnojil. »Pri večjih količinah nad 4 tone smo uvedli dostavo na dom, kar kmetovalcem olajša in delno poceni nakup.«
Po čem so tačas gnojila?
Nekateri nam jih niso posredovali, saj pravijo, da stabilne cene ni in naj bi tako ostalo tudi v prihodnje. Zato se stranke z dobavitelji sproti dogovarjajo za količine in cene. Če so dobave v trazitu (mimo skladišč trgovcev na terenu) oziroma preko grosistov ali uvoznikov, še ugodnejše, če neposredno od proizvajalca, so doseženi drugačni pogoji. Ni enako, če je gnojilo v velikih jumbo ali big-bag 600-kilogramskih vrečah, kot pa, če je uvrečeno v 25-kilogramskem pakiranju.
V KZ Radgona je mogoče trenutno dobiti troje vrst gnojil: NPK 15-15-15 po ceni 1050 evrov, KAN (27 %) po ceni 1105 evrov, NPK 6-12-24 pa po ceni 1.120 evrov.
Urea pri njih trenutno ni na zalogi, NPK 7-20-30 pa nadomeščajo z NPK 6-12-24. Vse cene so po toni, z davkom in velja za pakiranja v big-bag vrečah. Nemogoče je tudi napovedati, pravi komercialist Andrej Slaček, od katerega proizvajalca bodo določeno vrsto gnojila sploh dobili: ali od srbskega Elixira, italijanske Yare, slovaškega Dusla
»Cene so informativne zaradi razmer na trgu, zato je potrebno za vsako gnojilo preveriti ceno v naših poslovalnicah. Naši kmetje imajo na te cene še dodatnih 2 % članskega popusta,« je še dejal Slaček.
»Ponudbe mineralnih gnojil so na tedenski, včasih na dnevni bazi, ponujene količine pa so omejene,« je na spremenjene razmere na tem trgu opozoril vodja komerciale v Panviti Kmetijstvo Aleš Zver. Z manjšimi proizvedenimi količinami jih tovarne ustvarjajo tudi po svoji volji.
Panvita do odprodaje zalog in za gotovino NPK gnojila v big-bag vrečah, preračunano na tono, proizvajalca Elixir ponuja od 1.088 evrov (6-12-24) do 1.125 evrov (7-21-21), proizvajalca Kappa po 902 evrov (7-20-14) in 995 evrov (3 x 15), Phosagro 1.014 evrov (3 x 15) in 1.084 evrov (UREA 46 %).
Tona uvrečenega gnojila v 25-kilogramskih vrečah pa velja: KAN 27 % Borealis 1.009 evrov, NPK 6-12-24 Elixir 1.097 evrov in NPK 7-20-14 Kappa 908 evrov. Vse cene so z davkom.
Previdnost
Na naše prošnjo, kaj svetuje, da bi bilo v prihodnje ob tako visokih cenah kmetijskega repromaterila kmetovanje ekonomično oz. ekonomsko vzdržno, je Petovar povedal: »Mislim da ni strokovnjaka, ki bi lahko dajal nasvete v takšni situaciji. Tako za zadrugo kot za kmete, se mi zdi najpomembneje, da vodimo takšno poslovno politiko, v kateri ne tvegamo preveč. Visoke cene kmetijskega repromateriala se sicer trenutno odražajo v zadovoljivih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov, dejstvo pa je, da je v kmetijstvu prisotnega veliko špekulativnega kapitala. In ko se bo ta umaknil, se bodo razmere močno spremenile. Tega se je treba bati oziroma na to računati in se ne pretirano ekonomsko izpostavljati.«