Uradno je bila soboška godba na pihala ustanovljena v okviru gasilskega društva, za njeno veljavo in razcvet pa je kot kapelnik prvi poskrbel legendarni Jože Grlec, ki je godbo vodil med leti 1942 in 1980. Na umetniškem področju so jo pomembno zaznamovali tudi drugi vodje.

Začetki so bili tudi na tem področju kljub veliko navdušencem do igranja skromni, saj za vse ni bilo dovolj inštrumentov. Nekateri so zato odstopili, na svojem prvem uradnem nastopu, ki je bil rezultat enoletnega zavzetega dela, pa jih je v Murski Soboti in Šalovcih igralo 23. Pisalo se je leto 1938, ko so pripravili prvi samostojni koncert, vsekakor pa je med nastopajočimi in vse več podporniki vladalo prepričanje, da mesto brez godbe ni pravo mesto, saj da mu to daje takt, ritem in družabno noto.

Grlečeva banda

Prvi kapelnik v godbi je bil profesor Ubald Justin, prvo leto vojne organist Mirko Tuš in zatem sodni oficir Lah, že leta 1942 pa je to mesto zasedel vojaški kapelnik, Sobočan Jože Grlec. Po vojni je v smislu reda in discipline ter motivacije kazal svojo izjemno karizmo, in so se soboški godbeniki hitro sestavili in umetniško napredovali. Grlec je bil zatem dolgoletni učitelj na soboški glasbeni šoli, zato je med godbenike kot izjemni motivator pritegnil tudi veliko mladih.

Z vedno širšim glasbenim repertoarjem in uigranim korakanjem so si soboški godbeniki, ki so jih zaradi vodje imenovali kar »Grlečeva banda«, pridobili veliko veljavo in so bili nepogrešljivi na domala slehernem zborovanju ali proslavi. Zgodovinski viri pravijo, da je bil njihov status v določenem obdobju celo tako močan, da so nezadovoljstvo nad svojo podporo izrazili celo z javno stavko. Tako so leta 1978 občinskim veljakom celo zagrozili, da bodo prenehali z delovanjem, če se jim ne bo nadomestilo dotrajanih inštrumentov in preskrbelo nove uniforme

 Umetniška uveljavitev

Leta 1980 je kapelniško palico prevzel takratni ravnatelj soboške glasbene šole Ladislav Vöröš in godbo uspešno vodil do leta 1997. Njeno vodenje s prenovo repertoarja je za kratek čas prevzel Janko Škrajnar iz Ljutomera, po letu 2002 pa Simon Novak, prav tako iz Ljutomera, in jo vodil do leta 2022. Z njegovim prihodom se je strokovna in umetniška pot orkestra strmo dvignila, saj je osvežil tako repertoar kot tudi zven pihalnega orkestra. Intenzivne vaje v madžarskem zdravilišču Bük so sredi prejšnjega desetletja prerasle v koncertno gostovanje, ki je trajalo več kot 10 let, enako v druge kraje na Madžarskem. Za krajši čas so soboški in godbeniki iz Bakovec igrali združeni, tudi na znanem Oktoberfestu v Nemčiji. Leta 2007 so dobili svoje stale vadbene prostore, kar si mnogi štejejo za največji mejnik.

Število godbenikov je skozi zgodovino nihalo. Leta 1983, na jubilejnem koncertu ob 50. obletnici – bila je kajpak v tedanji dvorani kina Park, ki je bila tudi sicer dolga leta prizorišče njihovih vsakoletnih promenadnih koncertov, je igralo natanko 50 godbenikov. Med njimi tudi Franc Ščančar, takrat edini godbenik, ki je bil član orkestra vse od ustanovitve, torej polnih 50 let.

Veliko imen se je v 90 letih menjalo, a številne je ljubezen do igranja v godbi zaznamovala za celo življenje. Ni jih malo, ki so pri godbi začeli kot kratkohlačniki in vztrajali vse do svoje smrti; nepisano pravilo pa je tudi pri njih, da z ene družine v godbi igra več članov.

Družina, ki je generacijsko najbolj zaznamovala soboško godbo, je Koroščeva, ki je s svojimi člani prisotna vseh 90 let. Oliver, ki je dolgoletni predsednik soboških godbenikov, v njej še vedno igra, dolga leta je nastopal skupaj z očetom Jožetom, pred tem pa je temelje zanjo postavljal njegov dedek Janez. Danes Koroščevo tradicijo nadaljujeta s hčerko Sandro.

 Zadnje desetletje

Z novim umetniškim vodjem Simonom Sobočanom iz Lendave, ki je mesto zasedel letos, je v orkestru v številnih pogledih zavel svež veter in nova energija.

Pihalni orkester Murska Sobota danes šteje blizu 40 aktivnih članov. Trenutno najstarejši med njimi je 68-letni saksofonist Franc Kramar, najmlajši pa 7-letni Rok Rajbar. Ker je tudi glasbena skupina živ organizem, se generacije godbenikov prepletajo in ohranja ter prenaša se dediščino in tradicijo z iskanjem in zamenjavo z novimi, mladimi člani.

Predsednik Oliver Korošec in Rok Rajbar »Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je v našem trenutnem sestavu kar devet družin (starš-otrok, bratje-sestre, mož-žena), odlično vzdušje v orkestru in ljubezen do ohranjanja glasbene aktivnosti pa je to, kar je glavno poslanstvo soboške godbe,« poudarja Primož Gider, dolgoletni član srednje generacije in dodaja, da je spodbudno tudi dejstvo, da je polovica godbenikov mladih, tako da bodo lahko še dolga leta prispevali k njeni rasti in prepričan je, da se za njihovo prihodnost ni bati. »Trenutki, ki jih pišemo danes, bodo nekoč, upamo, pomembna zgodovina naslednikom, ravno tako, kot se danes obračamo v preteklost. Ljubiteljsko delovanje, ki ima v prvi vrsti za cilj družabnost in glasbeno poustvarjalnost, je temelj za več kot 30 nastopov v povprečju letno (čez 3200 v 90 letih). To se ne more meriti z denarjem, ampak ga je mogoče ovrednotiti kot entuziazem posameznikov. S tem pa glasbeniki ne bogatijo le sebe in se razdajajo svojim bližnjim, pač pa v veliki meri povzročajo, da je družbeno življenje v njihovi okolici humanejše in plemenitejše.«

Brez velike pomoči lokalne skupnosti, sponzorjev in številnih podpornikov se njihova tradicija ne bi ohranila tako dolgo in postavljala vedno nove mejnike. Danes je soboški pihalni orkester del kulturnega in družabnega dogajanja v mestu in občini – od prvomajskih kresovanj in budnic, nastopov na Mikloševih sejmih, številnih obletnicah in ostalih prireditvah, tudi izven občine. Čas modernizacije in digitalizacije je doseg orkestra in informacij o glasbi pripeljal bližje ljudem in dogodkom, tudi s prispevki v televizijskih oddajah.

V nedeljo, 17. decembra ob 17. uri bo Pihalni orkester Murska Sobota v telovadnici OŠ I Murska Sobota pripravil tradicionalni božično-novoletni koncert, tokrat tudi v znamenju obeležitve 90-letnice. Kot gost bo z njimi nastopil solist Dejan Vunjak.