Kmetijstvo je dejavnost, ki je izrednega pomena v smislu zagotavljanja prehranske varnosti  prebivalstva vsake države. Kljub veliki ponudbi hrane na mednarodnih  trgih se moramo zavedati, da je najbolj kakovostna hrana tista, ki jo pridelamo v domačem okolju. S tem skrajšamo transportne poti, zmanjšamo ogljični odtis hrane, ob tem pa še zagotavljamo delovna mesta za zaposlene v kmetijstvu, v dejavnostih, ki nudijo kmetijstvu podporo in v živilsko-predelovalni industriji. Ob tem opravljajo kmetje s svojo dejavnostjo še pomembno nalogo vzdrževanja kulturne krajine.

Kljub nespornim koristim, ki jih kmetijstvo za družbo prinaša, prihaja tudi do konfliktov med kmeti in ostalimi prebivalci podeželja. Še posebej je tu na udaru živinoreja, ki z emisijami v okolje nemalokrat povzroča spore med kmetijskim in nekmetijskim prebivalstvom podeželja.

Razvoz tekočih živinskih gnojil (gnojevke in gnojnice) je področje kmetijstva, ki je regulirano z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17), ki prepoveduje gnojenje trajnega travinja z gnojevko od 15. novembra do 1. marca. Prepoved velja za celotno območje Republike Slovenije, razen Primorske. Slovenija je glede klimatskih razmer zelo raznolika država. Za severovzhodno Slovenijo je značilen zgodnejši razvoj vegetacije v primerjavi z zahodno Slovenijo (to kažejo uradna spremljanja fenoloških faz). Pogosto pride zaradi prepovedi gnojenja trajnega travinja do 1. marca na eni strani in zaradi zgodnejšega razvoja travinja na drugi strani do težav pri zagotavljanju optimalnega gnojenja travinja in gospodarjenja z gnojevko. Prepoved razvoza živinskih gnojil do 1. marca je pogosto tudi vzrok, da je obdobje, ko je dovoljeno in tudi primerno gnojenje z gnojevko zelo kratko. To je pogosto vzrok za nezadovoljstvo med ostalim podeželskim prebivalstvom. Zaradi neskladja med časom gnojenja z gnojevko in razvojem travinja se hranila iz gnojevke ne mineralizirajo do časa košnje. Kasnejše gnojenje travnikov z gnojevko je lahko vzrok za prekomerno onesnaženje rastlin z gnojevko, posledično slabše zauživanje krme, pri kateri ni poteklo dovolj časa od gnojenja z živinskimi gnojili in košnjo. Da bi poskušali čim bolj zmanjšati ta negativni vidik, vsi kmetje razvažajo gnojevko na trajno travinje ob prvem možnem roku, torej 1.marca. Pri takšnem načinu gospodarjenja pa težko upoštevajo strokovna priporočila, da se naj gnojevka razvaža tik pred dežjem. Takšen način gnojenja z gnojevko povzroča tudi veliko nasprotovanja pri ostalih podeželanih, saj  s tem nastaja več smradnih emisij naenkrat.

Ne smemo tudi pozabiti, da imajo živinska gnojila svojo vrednost. Po podatkih nekaterih avtorjev je vrednost hranil v gnojevki 80,00 EUR na enoto GVŽ letno. Z njihovo pravilno rabo zmanjšamo stroške nabave mineralnih gnojil na kmetijah. Ob tem vnašamo v prst organsko snov, ki zagotavlja rodovitnost tal in preprečuje erozijo. Organska komponenta kmetijskih zemljišč varuje rastline pred sušo, saj ima organska masa veliko sposobnost vezanja vlage v tleh. Posledično se zmanjšajo negativne posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v daljših sušnih obdobjih in povečanju števila vročih dni vsako leto. Trajnostno rabo kmetijskih zemljišč v Sloveniji lahko zagotavljamo samo z stalnim vnosom živinskih gnojil v prst.

Zaradi vseh koristi uporabe živinskih gnojil v kmetijstvu smo želeli v našem poskusu določiti optimalni čas gnojenja z gnojevko, ki ne povzroča onesnaženja podtalnice z nitrati in hkrati zagotavlja čim manj ostalih nezaželenih posledic za prebivalstvo. Z optimalno rabo živinskih gnojil lahko v tla vnesemo več organske snovi, kar prispeva k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Sestava partnerstva

Vodilni partner, KGZS Zavod Ptuj si je zastavil cilj, da v partnerstvo vključimo člane, ki kmetujejo na različnem tipu tal in na različnih nadmorskih višinah. S tem so zagotovili kakovostno izvedbo poskusa.

V projekt so bile vključene kmetije:

– Kajzer Tadej, Šentovec 5, Slovenska Bistrica,

– Kovačič Niko, Dolgi vrh 32, Laporje,

– Poljanec Marjan, Nova vas pri Markovcih 49, Markovci,

– Tacer Rudi, Spodnja Vižinga 4, Radlje ob Dravi,

– Vrečko Leopold, Zgornje Prebukovje 34, Šmartno na Pohorju,

–  PP Agro d.o.o., Tržaška cesta 41a, Maribor.

Ker so želeli, da rezultati projekta in pridobljeno znanje doseže čim širši krog javnosti, so kot partnerje v projektu vključili še:

– KGZS Zavod Celje,

– Razvojna agencija Slovenske Gorice, Lenart,

– Šolski center Ptuj,

– Zveza slovenske podeželske mladine.

Zasnova poskusa

Poskus v katerem so preverjali, ali obstaja nevarnost izpiranja nitratnega dušika v globlje plasti tal je potekal dve leti (2021 in  2022). Vzorce so jemali na delih parcel z različnim režimom gnojenja z gnojevko: 40 m3 na ha, 20 m3 na ha in površino brez gnojenja z gnojevko. Gnojevka je bila na površine aplicirana kmalu po 1. februarju in nadalje vsakih 10 – 14 dni. Gnojenje z živinskimi gnojili za namene poskusa izven dovoljenega časa je bilo najavljeno in posebej odobreno s strani MKGP. Gnojevka je bila na površinah aplicirana zgolj v primeru,  da tla niso bila pomrznjena ali pokrita s snegom. Vzorce tal smo analizirali v laboratoriju KGZS Zavoda Ptuj, v vzorcih smo ugotavljali prisotnost mineralnega dušika, dušika v nitratni obliki in vsebnost vlage v tleh. Za namen poskusa smo jemali vzorce tal na globini 30, 60 in 90 cm.

Označba parcel z različnim režimom gnojenja

V poskus smo vključili 6 kmetijskih gospodarstev na območju Podravja. Izbrali smo kmetijska gospodarstva z različnim tipom tal in različno nadmorsko višino.

Drugo leto smo na lokacijah, kjer je potekla poskus spremljali tudi razvoj vegetacije s pomočjo indikatorskih rastlin – navadni zvonček, navadna leska in vrba iva. Omenjene rastline smo izbrali zaradi njihove splošne razširjenosti na območju izvajanja poskusa. V poskusu smo ugotovili, da se faze razvoja rastlin preveč razlikujejo glede na lego rastišča (prisojna, osojna) in zato tega podatka ne moremo uporabiti kot pokazatelja primernega časa za aplikacijo živinskih gnojil.

Spremljanje vremenskih podatkov

V poskusu smo spremljali vremenske podatke s pomočjo vremenskih postaj (Froggit WH3000 SE WiFi Internet App Weather Station in HP1000SE PRO Wi-Fi Internet Wireless Weather Station) , ki smo jih namestili na lokacije, kjer je bil izvajan poskus. Spremljali smo podatke o dnevni temperaturi in o količini padavin na lokacijah. S pomočjo vremenskih podatkov smo želeli ugotoviti povezavo med morebitnim povečanim spiranjem nitratne oblike dušika ob obilnejših padavinah.

Vremenska postaja, zunanja enota in sprejemnik

Merjenje količine pridelka travinja

Na dveh kmetijah, partnericah v projektu smo opravili tudi merjenje količine pridelka na parcelah z različnim režimom gnojenja in z različnim časom razvoza gnojevke. V prvem letu (2021) poskusa smo ugotovili bistveno višji pridelek travinja na površinah, pri katerih smo gnojili v zgodnejših terminih.

 Tehtanje pridelka travinja

V drugem letu poskusa podatki o pridelkih travinja ne kažejo enakega trenda.

Drugačno sliko glede pridelkov v dveh zaporednih letih si razlagamo z ekstremno sušo spomladi 2022, saj je bil celoten marec brez padavin do zadnjega dneva. Komaj 31. marca je padlo 25 do 30 mm dežja, zaradi česar se gnojevka pred tem ni mogla izkoristiti, saj je ostala na površini in se je zasušila. Komaj po 1. aprilu se je lahko pričel proces mineralizacije in aktivacije hranilnih snovi iz gnojevke. Pomladne suše, podobno kot leta 2022 so pogost pojav na območju severo-vzhodne Slovenije.

Izpiranje nitratov v nižje plasti tal

Namen poskusa je bilo preveriti v kolikšni meri prihaja do izpiranja nitratov v spodnje plasti tal pri gnojenju površin z različno količino gnojevke v različnem času razvoza na površine pokrite z zelenim pokrovom, v našem primeru s travno rušo. Rezultati analize vzorcev tal so pokazali, da smo prisotnost nitratnega dušika v nižjih plasteh tal zaznali v prvem letu poskusa pri manj kot 1,2% vzorcev (trije vzorci od 256 analiziranih vzorcev) in v drugem letu poskusa pri manj kot 1% vzorcev (dva vzorca od 213 vzorcev v globini 60 – 90 cm). Prisotnost nitratnega dušika v nižjih plasteh tal smo zaznali le na površinah, kjer smo aplicirali zelo visoko količino gnojevke (40 m3 na ha).

 Odvzem vzorcev tal

Prvi odvzem vzorcev tal smo opravili pred prvim razvozom gnojevke, kasneje pa v intervalih po 10 do 14 dni. Na vsaki parceli (del površine namenjene poskusu z enakim režimom gnojenja) smo odvzeli tri vzorce na vsaki globini, tako smo zagotovili homogenost in reprezentativnost vzorcev tal. Tako smo kolikor je le mogoče, zmanjšali možnost napake pri vzorčenju.

Zaključki

Naš poskus je pokazal, da se na površinah z zelenim pokrovom, nevarnost izpiranja nitratov v nižje plasti tal pri gnojenju z običajnimi odmerki gnojevke ni. Prisotnosti nitratov v izredno malem številu vzorcev smo zaznali samo v primerih, ko je bila aplicirana bistveno večja količina gnojevke, kot jo kmetje na svojih površinah običajno uporabijo. Po drugi strani pa smo v poskusu dokazali, da v primeru normalne razporeditve padavin v zgodnji pomladi, lahko z zgodnejšim razvozom gnojevke dosežemo na travinju bistveno večje pridelke pri prvem odkosu.

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov obravnava celotno območje celinske Slovenije enako, kljub temu, da razlike v razvoju vegetacije znotraj območja celinskega dela države obstajajo. V našem poskusu so bile prikazane prednosti zgodnejšega razvoza gnojevke, zato bi bilo potrebno razmisliti o spremembah Uredbe, saj bi s tem kmetje na območju vzhodne Slovenije precej pridobili brez škodljivih posledic za okolje. Z optimizacijo rabe živinskih gnojil ne bi pridobili le kmetje, ampak celotna Slovenija preko trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, izboljšane odpornosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe, nižjega ogljičnega odtisa v Sloveniji pridelane hrane in zmanjšanja smradnih emisij na podeželju, piše Daniel Skaza, vodja Oddelka za živinorejo KGZ Ptuj. Je bil tudi vodja projekta, katerega vodilni partner je bil KGZ Ptuj.