Že od konca oktobra poteka spravilo letošnje letine sladkorne pese, ki so ji slovenski kmetje letos namenili nekaj manj sto hektarjev njiv.

Mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec ormoške zadruge Kooperativa Kristal, ki je pri nas že 7. leto organizator pridelave te industrijske poljščine, pravi, da je letina količinsko nad lanskim povprečjem, a v smislu sladkorne stopnje v pesnih korenih kakovostno pod lanskim povprečjem. Lani je  hektarski donos pese v povprečju znašal 63,25 tone, digestija pa je bila 15,22-odstotna.

S spravilom sladkorne pese so letos začeli v Središču ob Dravi, je pojasnil, nadaljevali v Prlekijo, trenutno pa je pobiralni stroj že na območju Moškanjcev, in se bo prek Ptuja pomikal po Dravskem polju do Zlatoličja. Če bo potekalo spravilo brez težav, in jo ne bo motil dež, kakor po praznikih, se bodo konec prihodnjega tedna premaknili še v Prekmurje. Letošnja kampanja se bo po pričakovanjih predvidoma v celoti zaključila do konca tega meseca.

Od 3. novembra poteka tudi nalaganje pobrane pese z robov njiv z nakladalno rampo na kamione, in se tudi letos transportira  v predelavo v sladkorno tovarno v Županjo pri Osijeku na Hrvaškem. Strošek prevoza tudi letos ni majhen, saj je Županja od  Ormoža oddaljena nekaj več kot 330 kilometrov in je na ramenih odkupovalca pese, Hrvaške industrije sladkorja.

Odkupna cena za sladkorno peso po toni njene standardne kakovosti (16 % sladkorne stopnje) in brez organskih primesi, letos znaša 43 evrov, pridelovalci pa bodo na koncu obračunskega obdobja za peso letnika 2023 (po 30. septembru 2024) zagotovo deležni še dodatka 3 evre po toni. Tega dobijo, če bo borzna cena tone sladkorja v obračunskem obdobju (od 1. oktobra letos do 30. septembra naslednjega leta) nad 600 evrov. Lani so pridelovalci v osnovi za tono pese predpisane kakovosti dobili 36 evrov, predvidoma še ta mesec pa tudi poračun zaradi visoke cene sladkorja 3 evre po toni.