S 400 hektarji njivskih površin v obdelavi in rejo 1.200 govejih pitancev v turnusu se Cigütovi iz Noršincev pri Murski Soboto uvrščajo med največje poljedelsko-govedorejske kmetij pri nas.

Njihova zadnja investicija je bila v izgradnjo sodobnega hleva na nastilj za 400 pitancev, katerega skupna vrednost je bila 3,6 milijona evrov. 19 % vrednosti investicije so dobili sofinancirane iz razpisa  SKP oziroma PRP  2014-2020, ukrep 4.2. (Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov). Z novogradnjo pred dvema letoma so Cigütovi pridobili čez 5.000 m2 pokritih površin za pitanje in še enkrat toliko površin urejene okolice in gnojišča.

Kot pravi mladi gospodar Štefan ml, ki ga domači kličejo Pištek, je hlev, ki je pravzaprav razdeljen na tri sklope, narejen po sistemu tlačenega gnoja,  kjer s pomočjo pehal transportirajo gnoj na gnojišče. »Za nastiljanje slame pa uporabljamo sistem robota,  ki  se iz zalogovnika samodejno  polni in trosi slamo po boksih. Dolgoročno razmišljamo tudi o popolnem  avtomatiziranem krmljenjem, a  so  trenutno ti sistemi primerni le za manjše reje,« pojasni in dodaja, da so se za projekt gradnje novega hleva zavestno odločili in bi ga izpeljali s sofinanciranjem ali brez.

»Pridobivanje dokumentacije za investicijo je bil dolgotrajen proces, zato se nismo mogli zanašati na nikogar. Kljub temu smo uspeli pripraviti vse potrebno in smo kandidirali na javni razpis. A nam žal ni bil po godu, saj je bila  maksimalna vsota sofinanciranja omejena na kmetijo do višine 500.000 evrov.« Nekaj sredstev so uspeli pridobiti še na dodatnem  razpisu iz naslova  covida-19, vendar samo za opremo. 

Na kmetiji Cigüt na leto spitajo okrog 1.200 govedi, ki v glavnini končajo v klavnicah v tujini, predvsem v Italiji. Teleta  za pitanje v večini uvažajo iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in  Francije.

Prodaja na domu

Dolgo načrtovani projekt prodaje sveže govedine na domu so uresničili pred  dvema letoma. Sogovornik je poudaril, da se je novost na njihovi kmetiji dobro prijela  in imajo veliko zvestih kupcev. Kar zadeva klavnice za govejo živino, ki so jo prav tako načrtovali, pa Pištek pravi, da za takšen obseg prodaje mesa ne bi bila ekonomsko upravičena in bi za kmetijo predstavljala dodatno breme.

 »Dodatno smo popestrili našo ponudbo z zorjeno govedino, predvsem s steaki. Prav tako imamo v ponudbi suhomesne izdelke ter bučno in sončnično olje. V tem času pa pripravljamo tudi razne darilne pakete za namen poslovnih daril.«

Omejitve zaradi velikosti

Pištek je takoj po končanem študiju  postal nosilec kmetije. »Na status mladega prevzemnika nisem mogel računati, saj je bila meja za to 80 hektarjev obdelovalnih površin, zato sem bil prikrajšan za veliko ugodnosti,« poudarja. Kljub temu ga volja do kmetovanja ni minila. Na kmetiji imajo delo razdeljeno. Še vedno mu največ pomagata starša, mama Marija in oče Štefan st., ter žena Barbara. Vsi štirje so zaposleni na kmetiji, ob tem imajo še šest drugih  redno zaposlenih ter tri sezonske delavce. Tretjo generacijo pa predstavlja njegov sin, prav tako z imenom Štefan.

Oče veliko stvari opravi pri oskrbi strojev ter hleva. Prav tako pa je še aktiven pri nakupu in prodaji živine. Žena in mama pa pretežni del delovnega časa prebijeta v pisarni, ostalo za namen dopolnilne dejavnosti. 

V korak s časom

Ugotavlja, da je v zadnjem desetletju pri tehnološko naprednih kmetijah prisoten velik preskok na področju obdelave tal. S konvencionalnega načina kmetovanja so tako tudi oni prešli na ohranitven način kmetovanja, ki ga stalno izpopolnjujejo. Prav tako so veliko znanja in sredstev na kmetiji namenijo za razvoj preciznega kmetovanja. «Zato lahko s ponosom povem, da na teh področjih tudi mi ne zaostajamo za na tem področju vodilnimi evropskimi kmetijami.«

Kako bo z njihovo kmetijo jutri, pa sogovornik poudarja, da ima načrtov in želja še veliko. »Zaradi nepredvidljivih časov  verjetno  vsega, kar smo si zadali, ne bomo mogli speljati,« je priznal in dodal, da se bodo predvsem osredotočili na optimizacijo krmiljenja, na energetsko samooskrbo ter posodobitev strojne opreme.

Še vedno pa jim največ težav povzroča nepotrebna birokracija, predvsem pa zahteve pri raznih okoljskih ukrepih, ki da preprečujejo implementacijo ohranitvenega kmetovanja.   

Največja težava, s katero se srečujejo pri kmetovanju, je tudi razdrobljenost njivskih površin. Kljub komasaciji na doslej približno tretjini vseh obdelovalnih površin, ki se razprostirajo tudi v desetkilometrskem krogu od kmetije, njive še vedno obdelujejo na 300 različnih parcelah.