V postajah štirih tednov Božja svetloba, ki jo pomeni adventni venček, postaja vse močnejša, dokler v polnosti ne zasije v jaslicah. Zvesti simbolni spremljevalci te svetlobe so štiri goreče sveče na zelenju, ki ugasnejo ob prihodu večne in vsemogočne Besede, podobno kot Janez Krstnik, ki je dopolnil poslanstvo preroka, ko se je Beseda razodela ob Jordanu. Advent vabi, naj jo premišljujemo in molimo, da bi jo lahko sprejeli.

Razumljivo je, da se bojimo groženj in nevarnosti, ki strašijo od vsepovsod. To je naravno in človeško. Če pa se le preveč obremenjujemo z mislijo, kaj bo z nami, vedno težje prenašamo sebe in druge. Bremena negotovosti nam lahko docela zagrenijo srce. Pomislimo na Božjega Sina, ki je dobro vedel, kaj bo z njim, vendar se ni obotavljal priti iz varne Očetove hiše v nemirnosti človeštva. Njegov prihod ni tveganje, ker je bilo že vse predvideno po načrtih odrešenja, ampak je svobodna podaritev Očetu, ki nas po Sinu rešuje iz teme obupa in propada.

Človeško rojstvo Boga, ki je postal majhen Otrok, ni rojstvo giganta, ki bi si z močjo podvrgel ta svet za obvladovanje, ampak je ozdravitev vsega, kar povzroča trpljenje, prebuja strahove in zaradi česar umiramo. V tem Otroku vse tragičnosti izgubijo moč grožnje in uničenja. Na božič se rojevata novo stvarstvo in človeštvo, ki potujeta do končne pomiritve in blažene izpolnjenosti v Očetovem objemu.

Molim in prosim milostnega Boga, naj v letu 2024, in vedno, od vas oddalji vse nevarnosti in nesreče in razjasni svoj obraz nad izmučenim človeštvom.

Pogum.

Gospod Jezus Kristus, ki je Knez miru, je vedno z nami.

Vse vas blagoslavljam,                                                         

dr. Peter Štumpf, soboški škof