Tudi zimski letni dodatek razočaranje med kmečkimi upokojenci
Okrog 3.200 najbolj ranljivih kmečkih upokojencev se je lahko za »božičnico« zbrisalo pod nosom.
Tik pred koncem leta, 20. decembra, so upokojenci kot uživalci pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja prvič na svoje račune prejeli zimski dodatek. Njegova višina je znašala 40 % letnega dodatka za leto 2023. Za ta namen je bilo izplačanih okrog 68 milijonov evrov.
Kdor ni bil upravičen do (po)letnega dodatek, ni dobil niti zimskega.
Nova pravica (zaenkrat) ni trajna
Kot so nam pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki opravlja transfere za upokojence in druge uživalce pokojnin, je omenjeni dodatek posebna pravica, opredeljena v Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2023 in 2024. Z zimskim dodatkom ne gre za pravico, ki bi bila določena v sistemskem zakonu – Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zato o trajni, na novo uvedeni pravici, ki bo pripadla uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče govoriti, kvečjemu o enkratnem socialnem transferu. »Prihodnje leto, torej v letu 2024, bo izplačan podoben prejemek le pod pogojem, da ga bo zakonodajalec (ponovno) vključil v zakon.« Letni dodatek, ki ga dobijo upokojenci izplačanega poleti, zato bi ga lahko imenovali poletni letni dodatek (do leta 2005 je to bil dodatek za »rekreacijo«), pa je specifična pravica iz obveznega zavarovanja iz se izplačuje že od leta 1966.
Višina izplačanega letnega dodatka | Višina zimskega letnega dodatka |
455 EUR | 182 EUR |
315 EUR | 126 EUR |
255 EUR | 102 EUR |
205 EUR | 82 EUR |
145 EUR | 58 EUR |
Ilustrativni izračuni zimskega letnega dodatka za uživalce, ki so bili upravičeni do polnega letnega dodatka za leto 2023 (Vir: ZPIZ)
Pozabili na najbolj ranljive
Ker poZPIZ-2 zavarovanci, ki so bili do uveljavitve pravice do pokojnine po zakonu pretežni del zavarovane dobe zavarovani za ožji obseg pravic, niso upravičeni do letnega dodatka, tem osebam pa niti zimski letni dodatek ni bil izplačan, so pojasnili.
Po podatkih, ki smo jih pridobili na ZPIZ, je bilo upokojencev, ki so bili iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ali pa so bili v tem pretežni del zavarovane dobe, in so bili zavarovani (in potem tudi upokojeni) za ožji obseg pravic, približno 3.200. Podatek se nanaša na začetek leta 2021.
Število vseh uživalcev, ki so pretežni del zavarovane dobe vplačevali obveznosti za ožji obseg, pa je bila po podatkih iz enakega vira v tistem času 3.614.
Če bi bil izplačan zimskega dodatek tudi 3.614 najbolj ranljivim, bi morali za ta primer iz državnega proračuna dodatno zagotoviti 657.748 evrov, kar je glede na 68 milijonov evrov zgolj 0,0097 % več.
»Odločitve o tem, kakšni bodo pogoji za izplačilo zimskega letnega dodatka, ni sprejel ZPIZ,« so dejali na našo pripombo, zakaj tudi zimski dodatek ne za vse upokojence, in dodali, da so zgolj izvajalec sprejete zakonodaje. Vso na predlog Vlade RS sprejema Državni zbor.
Nepredvidljivi socialni transferji
Čeprav na problematiko v Kmečkem glasu opozarjamo že vrsto let in so obljube, da bodo problem uredili, tako s strani levih in desnih vlad, se ni premaknilo prav nič. Nenehno dobivamo pojasnila, da imajo upokojenci iz ožjega obsega pravic, ki nimajo pravice do dodatkov k pokojnini (poletni, zimski, za pomoč in postrežbo,…), lahko zaprosijo za socialne transfere (varstveni dodatek, denarna socialna pomoč,…). A do teh pravic pridejo zelo težko. Tudi, če imajo na svojem računu privarčevanega nekaj denarja, do socialnih pravic niso upravičeni, niti če živijo v skupnem gospodinjstvu z otroci. Če imajo v lasti kmetijo s pripadajočimi nepremičninami (zemlja, gozd,…) se zaradi bojazni, da bo potem skupni znesek izplačanih transferjev iz te pravice predmet dedovanja, marsikdo zanje ne odloči.
Za podrobnejša pojasnila na naša konkretna vprašanja so nam na ZPIZ pojasnili, da za odločanje o socialnih transferoh in o presojanju pogojev za priznanje teh pravic niso pristojni. Z vrsto praktičnimi pojasnili smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enke možnosti, kjer pa nam še niso odgovorili.
Po zadnjih podatkih (november 2023) je v Sloveniji 639.093 upokojencev, tisti iz kmečkih vrst z ožjim obsegom pravic jih je po zadnjih znanih podatkih 3.200, torej le za 0,005 % vseh. Zanemarljivo malo? 3.200 starejših kmetov ali družin – kjer je tako nizka pokojnina, je običajno na kmetiji le ena, saj jim njihovi nizki dohodki nekoč večjih obremenitev za plačilo obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso dovoljevali, pa nikakor ni malo. Povprečna kmečka pokojnina, upokojenih po starostnem zavarovanju kmetov, je lani znašala 373,14 evra, najnižja pa je bila le okrog 250 €.
Od leta 2013 plačevati prispevke za pokojnino za ožji obseg pravic ni več mogoče