Zakup kmetijskih zemljišč je ena od najpomembnejših, zagotovo pa pri zemlji, ki je v državni lasti, najbolj občutljiva kategorija v kmetijstvu. Po predvidevanju  poznavalcev je namreč v Sloveniji v zakupu, torej v obdelavi fizičnih in pravnih oseb vsaj polovica vseh tovrstnih zemljišč. Njihovi lastniki so tudi taki, ki s kmetijstvom nimajo veliko skupnega, a jim zemlja pomeni strateško naložbo za ohranitev ali oplajanje  vrednosti njihovega kapitala. Ker večina zakupov zemlje v lasti fizičnih oseb uradno ni nikjer zavedenih, zato ni najmanj na pravi način prikazano področje katastrskih dogodkov, denarnega toka zaradi zakupnin,… gre za veliko pravno praznino na tem področju. Že leta se kopja najbolj lomijo pri zakupu državne zemlje, saj so kmetje, ki izkazujejo veliko zanimanje po njej, prepričani, da področje zemljiške politike v državi – zato, ker v zadovoljivem obsegu ne morejo priti do nje, če pa že, pa do manjših, odročnih in slabše kakovosti – ni ustrezno rešeno.  

Najlepše in največje njivske komplekse imajo namreč v dolgoročnem zakupu kmetijske gospodarske družbe, katerih lastniki so tudi tujci, ki z zemljo ustvarjeno teoretično in praktično pretakajo v tujino;  zlasti perspektivne kmetije mladih prevzemnikov pa se zaradi pomanjkanja zemlje ne morejo širiti. Zato so pritiski po nujnih spremembah na tem področju vse večji, vse bolj pa je prisotna ideja o uvedbi kapice ali zgornje meje, koliko državne zemlje lahko ima zakupnik. Prvi korak v tej smeri je vsekakor odprava določila avtomatskega podaljšanja zakupne pogodbe med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter zakupnikom, saj je v obstoječih zakupnih pogodbah naveden, da če nobena od pogodbenih strank v določenem čas pred iztekom le-to ne odpove, se podaljša za prvotno dogovorjeno dobo.

Podatki Sklada, ki upravlja z državno zemljo in vodi politiko zakupa po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in merilih Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč , da imajo fizično kmetje v zakupu več državnih kmetijskih zemljišč, kakor pa kmetijske gospodarske družbe kot pravne osebe (60:40 %) je sicer le prvi korak do popolne resnice.  Če upoštevamo povprečno velikost zakupljene kmetijske zemlje na zakupnika, je slika drugačna: povprečna velikost zemljišča v zakupu pri fizičnih osebah je 2 hektarja, ena pravna oseba pa v povprečju z zakupom obvladuje kar 38,9 hektarja!

Tudi kar zadeva višino letne hektarske zakupnine so razlike enormne: Skladova povprečna namreč znaša manj kot 150 evrov, zakupniki fizičnim osebam kot lastnikom pa plačujejo tudi  enkrat in več višje zakupnine, vsekakor pa  okrog 250 evrov. Termina »zakonskih znižanj zakupnine« zakupniki zemljišč fizičnih oseb ne poznajo; Sklad pa jih zaradi izrednih dogodkov v določenih letih (Covid-19, toča, suša, pozeba,…) kot pomoč države za (svoje) zakupnike pogosto izvaja. Na zakupnika imajo tudi v  tem primeru največ koristi tisti, ki z zakupi obvladujejo največ državne zemlje. Torej so te »pomoči« najbolj deležne kmetijske gospodarske družbe, ki ob koncu leta iz kmetijske dejavnosti običajno izkazujejo več milijonske dobičke. Pri največjih zakupnikih se lahko v posameznem letu na račun »znižanih zakupnin« nabere tudi za okrog 100.000 evrov. Pa tudi letni Skladovi ceniki zakupnin so do zakupnikov zelo prizanesljivi in običajno aktualni potem velja kar nekaj let. Da je področje zakupa državne zemlje zelo občutljivo, da ne rečemo spolzki teren, pričajo tudi diametralno nasprotna odzivnost sogovornikov na to temo – pri kmetih smo se morali odgovorov skoraj otepati, pri delniških družbah smo le od enega sogovornika dobili komentarje šele po tretjem poskusu.

Tačas je v Prekmurju, kjer naj bi bilo po naši oceni v državni lasti blizu 7.000 hektarjev njiv ali četrtina vseh, s katerimi v Sloveniji upravlja Sklad, glavna tema,  kaj bo z zemljo, ki jo je imelo od Sklada vrsto let v zakupu Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava. Po sodnem sporu, nastalim zaradi tega, ker KG Lendava kot zakupnik (kljub izteka svoje zakupne pogodbe leta 2020) ni hotelo odstopiti 90 hektarjev državne zemlje tistim kmetom, katerim zemljišča so zaradi arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško ostala na drugi strani meje (država jim je bila dolžna zagotoviti nadomestna), je namreč pred objavo iskanja novih zakupnikov za obdelavo 2.059   hektarjev zemlje. Ker se KG Lendava ni strinjalo s Skladovo odločitvijo, ki je del zemlje, ki so jo dotlej obdelovali, odmerilo novim zakupnikom in so jim njihovi traktoristi ter sam lastnik družbe fizično omejevali njihov dostop, kmetom pa je bila na pridobljeni zemlji ovirana tudi možnost vpisa gerkov, so Lendavčani s Skladom izgubili pravdanje.  Svojega zaradi motenja posesti, Sklad pa je uspel s tožbo za vrnitev vseh nepremičnin. Kljub napovedani reviziji pravdnega postopka, katere zahtevo naj bi vložilo KG Lendava, ki je izgubilo sodni spor s Skladom na okrajnem in potem še na višjem sodišču, naj bi postopek izbire novih zakupnikov izpeljali, saj je sodba pravnomočna. Poznavalci se strinjajo, da gre za precedenčni primer, od katerega naj bi bila odvisna zemljiška politika države v prihodnje.

Zanimanja med potencialnimi novimi zakupniki zemlje na lendavskem območju je med fizičnimi in pravnimi osebami veliko in zagotovo se bodo pri morebitni delitvi spet razvnele strasti. Med potencialnimi  novimi zakupniki se neuradno omenjajo tako traktoristi kot zaposleni KG Lendava, nove pravne osebe, ki naj bi nastale po s strani lastnika napovedani likvidaciji obstoječe, kmetov, kakor v pokrajini že doslej delujočih pravnih oseb. Sicer pa ni malo tudi takih, ki pravijo, da je potrebno biti do izida revizije postopka previden.