Po prvih podatkih, ki jih je objavil Statistični urad RS in so dobljeni s statističnim  raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa), so kmetijska gospodarstva lani jeseni skupaj posejala 63.706 hektarjev njiv,  kar je glede na leto pred tem za dobre 3 % več.

Ozimnim strnim žitom je bilo namenjenih 60.704 hektarjev (za 3,7 % več površin kot jeseni 2022), med njimi prevladuje krušna pšenica s piro (29.897 ha pšenici, 540 ha pira), to je glede na prejšnje leto za 3,3 % več površin.

Rž so pridelovalci zasejali v skoraj enakem obsegu, na 1.209 hektarjih. Med krmnimi žiti pa se še naprej krepijo površine pod ječmenom (22.853 hektarjev ali 5,8 % več, tritikali je bilo namenjenih enako hektarjev (5.735), ovsu pa za dobro desetino manj površin (470 ha). Med ozimnimi strnimi žiti je na krušna žita odpadlo 52 % (31.646 ha), ostalo so bila krmna.

Z oljno ogrščico, ki tudi sodi v nabor spremljanih površin, pa bo za letošnjo žetev namenjenih 3.002 hektarjev, to je za 9,7 % manj površin, kakor predhodno leto.  Površine, posejane s to industrijsko kulturo se zmanjšujejo že tretje leto zapored.

Naslednji podatki o površinah, ki bodo še natančnejši, bodo kot začasni iz podatkov subvencijskih napovedi objavljeni septembra, njihov presečni datum pa bo 01. 06.