Vlažnost v zrnju ob spravilu močno vpliva na  prag pokritja stroškov. Ni nepomembno, če v kalkulacijo vključimo tudi strošek sušenja ali pa operiramo samo z direktnimi stroški pridelave.

Po začasni stroškovni oceni – analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), je strošek tone koruze ob pridelku 10 ton suhega zrnja (in ob 30-odstotni vlagi v zrnji ob žetvi) za leto 2023 241 evrov.

Če bi žetev koruze opravili ob 25-odstotni vlažnosti in jo prav tako sušili, se skupni strošek zniža na okrog 210 €/t; samo direktni strošek tone koruze, ki odpade na pridelovalca (brez stroškov sušenja), pa je po prepričanju mnogih le okrog 180 evri.

Prag pokritja stroškov

Kmetje in drugi pridelovalci koruzo za zrnje običajno žanjejo, ko se vlažnost v njem zniža pod 20 %, zato tudi prag pokritja stroškov dosežejo ob nižjih hektarskih pridelkih. Po kalkulaciji KIS in lanski odkupni ceni (110 €/t ob vlažnosti zrnja ob prevzemu 25 %, kar je okrog 145 €/t suhe koruze), bi bil prag dosežen šele ob suhem pridelku 16,62 tone.

Če je vlage v zrnju ob oddaji 25 %, bi prag lani dosegli pri pridelku 14,48 ton suhega zrnja, ob 20-odstotni vlagi pa je že pri pridelku manj kot 10 ton suhe koruze. Tudi Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgone, pravi, da je  direktni strošek pridelovalca po toni okrog 180 evrov.

Ker je povprečna raven stroškov pridelave na še vedno visoki ravni, pojasnjuje Barbare Zagorc (KIS), zato da ta ugotovitev ne drži.

Mejnih 10 ton

Izračun za marsikaterega pridelovalca je korekten, če upoštevamo samo direktne oziroma operativne stroške. »Kalkulacija KIS vsebuje tudi posredne stroške, davke in prispevek za socialno varnost, ki potem seveda višajo vse parametre,« je poudaril dr. Črtomir Rozman z mariborske kmetijske fakultete in dopušča možnost, da je seveda vsaka kalkulacija zgolj ena možna točka na proizvodni krivulji. 

Tudi Marjeta Mohorič (Saatbau Slovenija) je spomnila, da na splošno  „med ljudmi“ velja, da hektarski pridelek 10  ton koruze v povprečju pokrije pridelovalne stroške, in kar je več kot to, pravi, lahko kmet uporabi za investicije. A glede na to, da so te vedno dražje, se lahko samo zamislimo, koliko ton nad mejno količino je potrebnih, da lahko pokriješ določeni vložek v razvoj.  

Da dobimo 10 ton suhe koruze, je potrebno 11,5 tone koruze z 25 % vlage.

Previdnost

Strošek sušenja naj pridelovalci zanemarijo v primeru, ko imajo pri prodaji obračun na svežo koruzo pri 25 % vlage; v primeru prodaje in obračuna suhe koruze (14% vlage) pa strošek sušenja ostaja.

»V primeru, da se odločiš za prodajo sveže koruze (nekje pri 25 % vlage, na katero je običajno vezana tudi odkupna cena) je smiselno, da se vlaga potem res giba v tem območju,« opozarja mag. Boštjan Ferenčak (KGZ Murska Sobota). Pri takem obračunu namreč nima smisla, nadaljuje, da bi prodajali koruzo, ki bi imela denimo 17 % vlage ali še manj, ker cena  ni stimulativna in bi pri zelo nizki vlagi imel večji izplen pri obračunu prodaje suhe koruze. Tudi on je poudaril, da je koruza zadnja leta med klasičnimi poljščinami med dohodkovno bolj zanimivimi kulturami

Po t.i. Bolonjski lestvici smo lani pri izhodiščni ceni 110 €/t ob 25 % vlagi dobili:

114,62 €/t ob 22 % vlagi

117,70 €/t ob 20 % vlagi

119,24 €/t ob 19 % vlagi

120,78 €/t ob 18 % vlagi

108,35 €/t ob 26 % vlagi

104,78 €/t ob 28 % vlagi

100,65 €/t ob 30 % vlagi

Strošek sušenja

Ob še vedno visokih cenah energentov in nizki lanski odkupni ceni koruze še posebej ni zanemarljiv. V znanih kalkulacijah po standardnem naboru podatkov (suhem pridelku 10 ton po hektarju in spravilu ob 30 % vlagi) je lani na sušenje v skupnih stroških odpadla okrog četrtina vseh stroškov.

Leta 2022, ko je bila cena energentov na rekordno visoki ravni, pa je sušenje predstavljalo že tretjino vseh stroškov. Od rekordno visoke odkupna cena – 230 €/t za mokro oziroma 305 €/t za suho koruzo, tisto leto pridelovalci zaradi suše niso imeli veliko. Zato tudi Ivan Brodnjak (KGZ Ptuj) poudarja, da je bila v povprečju lanska letina kljub bistveno nižji ceni finančno ugodnejša od predlanske.

Dr. Črtomir Rozman: »Koruza bo zmeraj imela svoje mesto v kolobarju, ker je osnova krmnega obroka v govedoreji, ki je ena najpomembnejših panog; poleg tega pa je uveljavljena tehnologija za njeno pridelavo in jo naši pridelovalci večinoma obvladajo. Res pa je, da je relativno občutljiva na sušo, ki lahko precej reducira pridelek.«

Katero ceno vzeti kot izhodiščno stroškovno za izračun ekonomičnosti: 241, 210  ali 180 €/t?