S hrenom smo samooskrbni

25 marca, 2024
0
0

Hren je obvezen dodatek k velikonočnim jedem, zato mora biti kot simbol žebljev, s katerimi so Jezusa pri kronanju pribili na križ, obvezen v vsaki žegenjski košarici katoliških vernikov. Kot trajnica sodi v družino križnic, vanjo pa uvrščamo tudi zelje in gorčico.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo ga leta 2022 v Sloveniji na 93 hektarjih pridelali 712 ton ali 7,6 tone na hektar. Tega leta pa smo ga v našo državo svežega  uvozili nekaj več kot 8,4 tone ali natančno 8.436 kilogramov, od tega 6,8 tone ali dobrih 80 % vsega uvoza iz Avstrije, kupovali pa smo ga tudi v Italiji ter v manjših količinah tudi na Hrvaškem, v Nemčiji in Franciji. Od skupaj od okrog 2.300 hektarjev zelenjadnic v Sloveniji hrenu odpade manj kot 3 % površin.

S tržno pridelavo hrena se je pri nas v letu 2022 ukvarjalo 69 kmetijskih gospodarstev, ki so ga pridelovali so na 93,3 hektarja površin. Iz spodnje tabele je razvidno, da se število pridelovalcev ne povečuje, so pa v porastu površine.

Po še neuradnih podatkih smo leta 2023 uvozili 8,4 tone svežega hrena v skupni vrednosti 26.832 evrov, letos  doslej pa smo ga v tujini kupili 2,4 tone.

Hren v letu 2022:

712 ton      smo ga pridelali doma

8,4 tone   smo ga uvozili

 HektarjevKmetijskih gospodarstev
200016,457
200313,634
200617,433
201021,4Ni podatka
201342,149
201663,860
201966,173
202293,369

Pridelava hrena 2000-2022 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

DržavaKoličina (kg)
Avstrija6.780
Nemčija13
Francija12
Hrvaška690
Madžarska48
Italija893
SKUPAJ8.436

 Uvoz hrena, 2023 (Vir: SURS)