Lani je bilo prodanih 3.917 hektarjev po povprečni ceni 18.700 evrov za hektar.

Po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) je cena kmetijskih zemljišč (njive in trajni travniki ter pašniki) v Sloveniji s povprečno ceno 23.282,31 evrov za hektar med najvišjimi v EU, povprečje tam je bilo 10.578 evrov. Podatki se nanašajo na leto 2022.

Povprečne cene kmetijskih zemljiščih (€/ha), 2013-2022 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

Cene na zahodu države so zaradi strukture zemljišč, njihovega pomanjkanja in velikega povpraševanja občutno višje kot na vzhodu, kje so vsi ti kazalniki ravno v obratnem razmerju od zahodnega dela. Kako je v njenih 13 tržno analitičnih območjih (TAO), kamor je Slovenija razdeljena (ta so potem po nekaterih specifikah delijo še na lokalna analitična območja), smo se ozrli s Poročilom o slovenskem nepremičninskem trgu. Vsako leto ga aprila objavi Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) in katerih podatki se nanašajo na predhodno leto.

Tretjina Slovenije pod kmetijsko zemljo

Kot pišejo uvodoma, je z namenom zagotavljanja konkurence med kmetijskim proizvajalci ter zagotavljanjem njene rabe za namen kmetijsko proizvodnjo, in ne za naložbene ali druge namene, trg kmetijskih zemljišč delno reguliran in imajo pri nakupu tovrstne zemlje prednost subjekti s statusom kmeta.

Po njihovih navedbah kmetijska zemljišča pokrivajo okoli 35 odstotkov površine Slovenije in merijo 654.720 hektarjev. V vrednostnem smislu ta zemljišča predstavljajo okoli 5 %  slovenskega nepremičninskega fonda, kar znaša okoli 12 milijard evrov.  Okoli 76 % kmetijskih površin je v lasti fizičnih oseb,  20 % države oziroma občin, ostalo lastniško obvladujejo pravne osebe.

Pet TAO (»Štajersko območje«, »Dolenjsko območje in Bela krajina«, »Savinjsko območje«, »Osrednjeslovensko območje« in »Prekmurje«) obsega čez 60 % vseh kmetijskih površin, v njih pa se praviloma opravi čez 70 % vsega prometa, zato imajo status »kmetijskega območja«.

TAO Štajersko območje ima največji fond kmetijskih zemljišč, 118.458 hektarjev (18 % vsega kmetijskega fonda v državi); največja gostota obdelovalne zemlje glede na njeno površino pa je v TAO Prekmurje (54.004 ha, 8 %).

Kmetijska zemljišča in njihov promet, 2023 (Vir: GURS)

Prekmurje še vedno med najcenejšimi

Nepremičninski trg s kmetijskimi zemljišči, kjer v večini prevladujejo njive, je bil tudi lani najbolj dejaven v Prekmurju, kjer je lastnika zamenjalo 0,8 % kmetijskih površin; med kmetijskimi območji pa tradicionalno najmanjši v Osrednjeslovenskem območju, kjer ljudje zemljo  tudi zaradi razdrobljenosti in previdnostnega momenta »najbolj držijo«. Številk iz zgornje tabele ne kaže primerjati v absolutnem smislu, pač pa glede na zemljiški font v posameznih območjih.

Na to, kakšno ceno kmetijsko zemljišče pri prometu na določenem TAO dosega, je v prvi vrsti odvisno od ponudbe in povpraševanja, pa tudi naravnih danosti (klima, konfiguracija  terena, kakovost in globina prsti), urbanizacija,…

Lani je bila srednja cena prodanih kmetijskih zemljišč (brez trajnih nasadov) 1,87 €/m2 (7 centov ali 6 % višja kot leta 2022), povprečna velikost skoraj 7.400 prodaj pa je bila 0,36 ara.  

Po doseženi ceni močno odstopajo nekmetijska območja v TAO Gorenjska in TAO Primorsko območje. V slednji je bila lani v 36 pravnih poslih dosežena povprečna odkupna cena 5,53 €/m2, zgornje povprečna cena na 75 % pa je tam bila 8,17 evra, povprečna velikost prodane površine je bila 0,20 hektarja. Na Gorenjskem pa je bila srednja vrednost 55 prodaj s povprečno velikostjo 40 arov kar 7 €/m2, posli pa so se tam za kvadratni meter kmetijske zemlje sklepali  v razponu od 5,23 do kar 8,58 evra.  GURS je lani na Gorenjskem, in sicer v okolici Škofje Loke zabeležil prodajo kmetijskega zemljišča v velikosti nekaj več kot 4,85 hektarja za ceno  okrog 375.000 evro, to je 7,8 €/m2.

Med kmetijskimi območji najcenejše Prekmurje

Med petimi kmetijskimi območju so bile tudi v letu 2023 cene kmetijskih zemljišč najvišje na »Osrednjeslovenskem območju«, saj je tam srednja cena za 140 zajetih prodaj (vseh je bilo 641 za 316 hektarjev) znašala 3,00 €/m2 (za 0,1 evra manj kot 2022), zemljišč pa so bila prodana v razponu od 1,70 do 5,00 €/m2.

Malo cenejše je bilo TAO »Štajersko območje«, kjer je osrednja cena je znašala 2,40 €/m2 (kar 0,4  evra več kot leta 2022!), saj je bila večina zemljišč prodana po ceni od 1,80 do 3,00 €/m2.  V podatke je bilo zajetih 475 prodaj, vseh na tem območju je bilo 1.412 za skupaj 822 hektarjev.

S srednjo ceno 2,15 €/m2 (za 0,35 evra manj kot 2022) sledi TAO »Savinjsko območje«.

Na preostalih dveh območjih pa so bile tudi lani cene kmetijskih zemljišč pod slovenskim povprečjem. Na območju »Dolenjske in Bele Krajine« je srednja cena znašala 1,42 €/m2 (za 0,12 evra več kot 2022), zemljišča pa so bila prodana v razponu cen  med 1,00 do 2,30 €/m2. Na območju »Prekmurja« pa je srednja cena znašala 1,40 €/m2 in se v primerjavi z letom 2022 ni spremenila, zemljišča pa so bila prodana med 1,00 do 2,00 €/m2. Na levem bregu Mure je bilo v 989 pravnih poslih prodanih 451 hektarjev, velikost vzorca o doseženih cenah pa nanaša  513 prodaj.

Za 41 % v petih letih

Kot v svojem letnem poročilu ugotavljajo v Geodetski upravi so se cene kmetijskih zemljišč v zadnjih petih letih v Sloveniji povišale za 41 odstotkov, glede na leto pred tem pa za 6 %.

Največjo rast so v tem času dosegle na najbolj agrarnem območju, v TAO Prekmurje, za 56 %. A ugotavljajo, da je tu zemlja glede na ostala kmetijska območja zaradi velike ponudbe pri prodaji še vedno najcenejša ali drugače povedano: v primerjavi z ostalimi območji je kmetijska zemlja je glede na njeno kakovost še vedno podcenjena.

Cena kmetijske zemlje je v Prekmurju od leta 2015 zrasla za več kot 80 odstotkov.

Gibanje cen kmetijskih zemljišč v kmetijskih območjih (VIR: GURS)

Na »Štajerskem območju« je bila rast v zadnjih petih letih za 47 odstotkov, rast na »Savinjskem območju« je bila  44-odstotna, na »Osrednjeslovenskem območju« 37-odstotka, na območju »Dolenjske in Bele Krajine« pa 26-odstotna.