V poldrugem desetletju je bilo v ekonomskem smislu ugodnih le troje pridelovalnih let – 2011, 2021 in 2022

Napoved o rekordno zgodnji žetvi kot posledica tople zime in pomladi so se le delno uresničile, saj je deževno vreme tik pred žetvijo le-to v povprečju prestavilo za teden dni. Da pa bi bila v veliki večini zaključeno spravilo tega najpomembnejšega strnega krmnega žita že okrog praznika slovenske državnosti (25. junija), kakor je bilo letos, pa je bolj izjema kot pravilo.

Muhasto vreme, ki je sledilo žetvi ječmena, pa precej ovira tudi žetev oljne ogrščice in pšenice. Žetev spremlja nestanovitno vreme.

390-405 €/t je letos odkupna cena oljne ogrščice

160-210 €/t bo letos predvidoma odkupna cena pšenice

Povprečna letina

Aprilska zmrzal klasov v času cvetenja ječmena, kar je imelo za posledico, da so ti zlasti v spodnjem delu žitnih biljk ostali prazni ali sterilni, ter pojav bolezni ramularijska pegavost, ki je negativno vplivala na količino in kakovost  pridelka, sta glavna razloga, da lahko govorimo le o povprečni letini. Hektolitrska masa zrnja je sicer nekoliko višja od lanske, a tudi povprečna vrednost 65 kilogramov na 100 litrov zrnja ne daje visoki oceni letine. Še manj pa odkupna cena, ki je glede na lani po toni višja le za 5 evrov.

140-150 €/t je odkupna cena ječmena 2024

Velika večina pridelovalcev ječmen seje za potrebe krme živini, in se ga v povprečju zadnja leta proda le petina vseh pridelanih količin, pred tem od 5 do 15 %.

Ekonomika pridelave

Primerjali smo lastno ali stroškovno ceno, ki jo je ob hektarskem pridelku 5,5 ton (do leta 2014 je bila osnova za izračun pridelek po hektarju 4,9 tone) ob vključenem prihodku za slamo izračunal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in doseženo povprečno ceno ob prodaji na trgu, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije. Za letos, ko so podatki še začasni, a po naši oceni precej realni, in lani, beležijo tržni pridelovalci ječmena velike izgube.

Da bi dosegli prag pokritja stroškov, bi morali po hektarju lani pridelati nedosegljivih 10,64 tone oziroma letos 9,28 tone, kar je nemogoče doseči. Čeprav sta od leta 2010, ko smo obdelali podatke, bili glede na lastno in povprečno odkupno ceno le dve ugodni pridelovalni leti (2021, 2022), so bili stroškovni pragi zaradi malega razkoraka med omenjenima cenama realno dosegljivi.

• Ob pridelku 5,5 t/ha (do leta 4,9 t/ha)
• Ocena

Dohodkovnost ječmena 2010-2024 (Vir: KIS, Statistični urad RS)

Po izračunu Barbare Zagorc (KIS), ki poudarja, da gre pri izračunu za letos za prve majske ocene, je letošnja stroškovna cena glede na lani občutno nižja, v prvi vrsti zaradi padca cen mineralnih gnojil. V vrednosti se je precej približala stroškovni ceni v za pridelovalce ječmena rekordnem letu 2022. A tedaj je bila odkupna cena skoraj enkrat višja od letošnje, kar potrjuje tudi razmerje med bruto prihodkom (1.391,30 €, 2022 : 705,00 €, 2024) in finančnim izidom (+188,43 €, 2022 : -566,50 €, 2024).

Povprečna odkupna cena med leti 2011-2014 je bila za 30 €/t višja, kakor pa lanska in letošnja.

To je realnost

Kar zadeva podatkov o lastni ceni je pač ta izračunana enako kot za vse ostale tržne poljščine, meni dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in dodaja,  da kalkulacija lastne cene po metodologiji KIS vsebuje tudi obveznosti in posredne stroške, ki pa so od kmetije do kmetije različni. »Dejstvo je, da je trenutno pridelava strnih žit zaradi zaostrenih tržno cenovnih razmer in kriminalno neumne politike EU v zvezi z Ukrajino, pridelava strnih žit za trg v Sloveniji neekonomična z delno izjemo pivovarskega ječmena, kjer pa gre nekoliko drugačne pridelovalne atribute in tudi specifični način prodaje za vnaprej znanega kupca.« 

Ker se precej ječmena pri nas seje za krmo, je dr. Črtomir Rozman mnenja, da bi morali pravzaprav za oceno ekonomičnosti izračunati lastno ceno na enoto posamezne krmne komponente (npr. prebavljivih surovih beljakovin) in s tem vpliv na strošek krmnega obroka. 

Pohlep in tudi kmetijstvo je potrebno gledati na daljše obdobje

Slavko Trstenjak, kmet iz Frankovcev pri Ormožu, je zelo neposreden ob ugotovitvi vzroka za razkorak med vloženimi pridelovalnimi stroški in prihodki od prodaje. Pri  pregledu finančnih poročil vseh kupcev krmnih žit v Sloveniji (Žito, Jata  Emona, Perutnina Ptuj…) za leto 2023 dokazuje, pravi, da se je dobiček teh podjetij bistveno zvišal glede na leto 2022. »Mislim, da je za njihov uspeh poslovanja v lanskem letu razlog poceni osnovna surovina- žita. Če bi se kupci odrekli samo četrtine ali tretjine dobička, bi kmetje imeli pokrite stroške pridelave pri žitih.«

Direktor RWA Slovenija Simon Grmovšek pa meni, da povprečni pridelek zajema preširoko področje, da bi ga bilo smiselno upoštevati pri analizah žetve. »Statistika zajema celotno populacijo pridelovalcev od intenzivnih (tržnih) do kmetij, ki kmetujejo zaradi veselja,« izpostavi in dodaja, da ta zajema tudi površine, ki certificirano seme vidijo nekajkrat v eni  generaciji lastnikov, občasno varstvo proti plevelom, praktično nikoli pa sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi. A je za stabilni pridelek potrebno pravočasno opraviti vsa opravila, dodaja.

»Vsakomur, ki mu je kmetijstvo malo bližje, je poznano, da se donosnost proizvodnje gleda na daljši rok (več let) in ne na posamezno poljščino v kolobarju.«  Strinja pa se s trditvijo, da je ječmen glede na uporabnost v krmi v živinoreji podcenjen.