Zadnji dve leti pridelava glavnega krušnega žita v izrazito rdečih številkah, saj je lani izguba na hektar znašala skoraj 600 evrov, letos pa bo okrog 330 evrov.

Žetev pšenice je v teh dneh v polnem razmahu in se je že prevesila v drugo polovico. Če se bo poletno vreme nadaljevalo, se bo predvidoma konec tedna že zaključila. Po trenutnih informacijah s terena bo  nekoliko boljša od lanske, a ocen ne kaže posploševati, saj se rezultati od območja do območja občutno razlikujejo.

Po prvih statističnih podatkih bo požetih 29.897 hektarjev ozimne pšenice in 1.209 hektarjev ozimne rži.

Letina  »v žitnici« vse slabša

V Pomurju, torej na območju murskosoboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda, kjer je bilo s pšenico zasejanih okrog 14.000 hektarjev, je bila po podatkih  mag. Boštjana Ferenčaka konec prejšnjega tedna na polovici in se v količinskem in kakovostnem smislu razlikuje od območja do območja. Na širšem območju Murske Sobote je boljša, kakor denimo na prekmurskem Dolinskem (v okolici Beltincev in Turnišča) ali širšem območju Gornje Radgone. Tam, kjer so bili opravljeni vsi agrotehnični ukrepi, je načeloma za odtenek boljša od lanske, je dejal Ferenčak. A pripomnil, da se kakovost in količina izključujeta in kjer je količinsko dobra ni najvišje kakovosti.

V turniškem Agrocornu, kjer so doslej odkupil že dobrih 6.000 ton zlatega zrnja, se razmerje med krušno in krmno pšenico vse bolj nagiba na stran krmne, kar je slabše kot lani. Če je bil v začetku minulega tedna delež pšenice A in A+ kakovostnega razreda v odkupljeni količini 13 %, se je ta delež v tednu dni razpolovil. Več kot 60 % prevzete pšenice je krmne kakovosti, B1 kakovosti je okoli 33 %. Edi Špilak pravi, da prevzemajo pšenico vse slabše kakovosti, kar si razlaga z dejstvom, da pridelovalci namesto krušnih sort vse bolj sejejo sorte krmnih pšenic.

V Podravju šele začeli

Po podatkih, ki smo jih pridobili, je po velikosti najbolj kmetijski regiji potrebno pospraviti 12.200 hektarjev ozimne pšenice – od tega na območju ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda 11.600 hektarjev. Zaradi različne strukture tal in  pogostega dežje se je konec prejšnjega tedna spravilo pšenice šele dobro začelo.

Timotej Horvat (KGZ Maribor) je dejal, da je z desetine požetih površin težko oceniti letino.  »Pridelki se bodo gibali od 5 do 8 ton, odvisno od tehnologije. Veliko kmetov tudi ni gnojilo posevkov, saj niso prejeli subvencijskih sredstev v času, ko bi morali gnojiti,« je poudaril in dodal, da pričakuje več krmne pšenice kakor krušne.  

V oceni letine ječmena, ki so tudi pri najboljših pridelovalcih pod pričakovanji, je Ivan Brodnjak (KGZ Ptuj) napovedal, da bodo količinsko dobri pridelki pšenice le pri najboljših pridelovalcih. »Seveda pa bo vse odvisno od vremenskih razmer v času spravila. Vsak padavinski dan poslabšuje kakovost, zato je o njej še preuranjeno govoriti.« Ni pozabil omeniti še, da je na širšem južnem Mariborskem in na območju občin Kidričevo, Majšperk in Videm pri Ptuju že divjalo neurje s točo in tam bo letina žit izrazito slabša.

Med redkimi pridelovalci, ki je z žetvijo že zaključil, je kmetija Franca Obrana iz Zabovcev na Ptujskem polju, ki so pšenici letos namenili 36 hektarjev. Gospodar pravi, da je bila letina ena najboljših doslej, saj so imeli polovico pridelka v A kakovostnem razredu, drugo polovico pa celo v A+. Dodal je še, da je njihov letošnji povprečni hektarski pridelek 6,19 tone in zaključil, da sta kakovost in količina v obratnem razmerju.

Pridelava v rdečem

Tako kot smo v prejšnji številki v tabeli prikazali ekonomičnost pridelave ječmene, smo se tokrat lotili dohodkovnosti pšenice. Osnova za izračun so nam bili podatki o stroškovni ceni (glej stolpec Lastna cena €/t) Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) ter podatki o povprečni odkupni ceni in hektarskem donosu, ki smo ga pridobili pri Statističnem uradu Republike Slovenije.

Če smo pri ječmenu prišli do ugotovitve, da sta bili od leta 2010 za pridelovalce ugodne le tri letine, jih je pri pšenici osem. Razen zadnjih dveh let pa tudi izgube po hektarju niso bile tako visoke, da jih večina pridelovalcev ne bi lahko pokrila z nekoliko višjimi hektarskimi pridelki. Lansko leto in letos, ko smo uporabili podatke naše ocene, pa bo prag pokritja stroškov težje dosegljiv.

Ker kmetijski inštitut stroškovno ceno zmanjšuje s prihodkom od prodaje slame – tega pa velika večina zaradi njenega sočasnega rezanja ob žetvi nima, je izguba po hektarju letos še 66 € višja.

• Ob pridelku 6 t/ha (od 2010 do 2014 ob pridelku 5,3 t/ha)
• Ocena

Dohodkovnost pšenice 2010 – 2024 (Vir: KIS, SURS, Kmečki glas)