Žetev koruze podira rekorde

17 septembra, 2024
0
0
User comments

S spravilom pričeli 3. septembra, vlažnost v zrnju ponekod celo skladiščna, 14-odstotna. Žetev že od minulega četrtka stoji zaradi dežja, a naj bi se konec tedna že nadaljevala.

Klimatske spremembe, ki vegetacijo tudi na poljih pomikajo za nekaj tednov naprej, ter sušno in vroče poletje so razlogi, da se je žetev koruze na prodnatih tleh pričela mesec dni prej, kot v času običajnih letin desetletja ali dveh nazaj.

Spomnimo, da so topla tla omogočila, da se je letos tudi setev koruze začela že prve dni aprila, kar se doslej še ni zgodilo, zato smo priča kar nekaj rekordom. Tudi takim, ko se na srednje težkih tleh na nekaterih območjih z dežje celo napovedujejo količinski rekordi z okrog 18 tonami in več suhega zrnja; izplen žetve s prodnatih tal pa je zaradi suše podpovprečen, od 4 do 6 ton po hektarju.

Da je letošnja letina z rekordno nizko vlažnostjo zrnja priča tudi podatek iz Agrocorna   Turnišče v Prekmurju, kjer so doslej odkupili že 3.500 ton koruze, njena povprečna vlaga pa znaša 18,6 %. Niti ni bilo malo prevzetih količin, pravi direktor Edi Špilak, kjer je imelo zrnje okrog 15 % in celo pod mejnimi 14 % vlage.

125 €/t je letos odkupna cena koruze ob 25-odstotni vlažnosti zrnja (lani 110 €)

170 €/t je letos odkupna cena suhe koruze (lani 160 €)

Lastna cena po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije (10,0 t/ha suhega zrnja, 30 %  vlage v zrnju ob žetvi, sušenje na 14 %) pa po začasnih ocenah znaša 216 € (lani 236 €).

Za stabilnejšo pridelavo

Glavni ukrep za to je seveda namakanje. To pa se v Prekmurju, kjer bi po izdelani študiji o upravičenosti namakanja predvidoma za 150 milijonov evrov zgradili namakalni sistem na kar 15.000 hektarjih, zaradi njenega dolgotrajnega umeščanja v smislu sprejetja državnega lokacijskega načrta in potem gradnjo zagotovo v tem desetletju (še) ne bo zgodilo. O drugih ukrepih za dober pridelek te poljščine je bilo govora tudi na jubilejnem, 45. strokovnem Dnevu koruze v Rakičanu.

Tako je mag. Boštjan Ferenčak s KGZ Murska Sobota med drugim ponovil, da se je s spremembo vremenskih pogojev – mile zime in tople pomladi, premaknil tudi čas setve koruze  iz zadnje dekade aprila v njeno prvo dekado. Pri odločitvi termina njene setve je spomnil, da moramo spremljati temperaturo tal na 5 in 10 cm globine ter vremensko napoved gibanja temperatur za tisto obdobje. Najbolj kritično obdobje v pridelavi koruze pa je metličenja in cvetenja, ki običajno poteka v mesecu juliju in pogosto sovpada z obdobjem visokih temperatur. »To lahko ima tudi za posledico njeno slabšo oplodnjo. V tej fazi koruza potrebuje tudi največ vode, ki pa je običajno ni,« je poudaril in predlagal, da se zato na lažjih prodnatih tleh raje odločimo za hibride nižjih zrelostnih razredov in z nekoliko manjšim številom rastlin na hektar.

»V kolikor sejemo večje površine koruze,  je smiselno, da v sortni izbor vključimo več različnih hibridov in si tako zmanjšamo tveganje, da določenemu hibridu v določenem letu vremenske razmere niso naklonjene,« svetuje.

Strna žita in koruza

Dr. Primož Titan (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru) pa je poudaril, da poleg neugodne razporeditve padavin in čedalje večjega števila dni s temperaturami nad 30 °C,  lahko govorimo tudi o čedalje pogostejših pojavih nizkih temperatur v času cvetenja strnih žit. Na njen pridelek oziroma oplodnjo pa lahko kvarno vplivajo tudi kemični ukrepi, v tistem času izvajani na površinah, zasejanih s koruzo.

 »Cvetenje žit sovpada z vznikom in mladostnim razvojem koruze, tedaj pa poteka tudi njena aplikacija s herbicidi. V primeru, da pride pri strnih žitih v tistem času do hkratnega delovanja večih neugodnih dejavnikov  (nizke ali visoke temperature, še posebej pa kemični stres), lahko pričakujemo izrazito neugoden vpliv na potek mikrosporogeneze oziroma tvorbo cvetnega prahu. Seveda se to potem odrazi v njeni slabi oplodnji in posledično v nižjem pridelku.«

Predstavitev  in  pregled  rezultatov  pridobljenih  na  praktičnih preizkusih enega od projektov integracije dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar oziroma možnosti nadomeščanja dušika iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine  ter dobra praksa pri uvajanju dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar in njihov vpliv na rast koruze, pa je govorila njegova sodelavka dr. Anastazija Gselman; vremenske pogoje pridelave koruza letine 2024 pa je predstavil Branko Virag (Panvita).