Lani smo pisali, da tako slabe letine pridelovalci oljnih buč ne pomnijo; po prvih podatkov s terena je letošnja ena boljših.

Slab začetek, dober konec, bi lahko zapisali po spravilu ali »trebljenju« buč letošnje letine, ki se je  v večini končalo že do sredine septembra. Pridelovalci so namreč tudi po letošnji setvi imeli precejšnje težave z njenim vznikom, a neprimerno manjše kot lani.

Kot smo potem ugotovili, so se  letos najbolj opekli tisti, ki so posegali po cenejšem, a necertificiranem semenu zasebnega avstrijskega dobavitelja. Nekaj težav z vznikom so sicer imeli tudi ostali pridelovalci, zlasti na težkih tipih tal, a je bil obseg škode glede na lani – ko so pridelovalci zaradi kombinacije mokrih in hladnih tal, takšno pa je bilo potem tudi vreme ob vzniku –  po ocenah od skupaj 3000 hektarjev zasejanih površin presejali kar 1350 hektarjev, zanemarljiv.

Zaradi slabega vznika naj bi letos ponovno sejali oljne buče na nekaj sto hektarjih, to pa da je delež, ki naj bi se zaradi neprimernosti tal ponavljal vsako leto. Nekoč so namreč setvi oljnih buč namenili le najkakovostnejše površine, sedaj bi jih radi pridelovali tudi na neprimernih, težkih tleh.

Pogoji pridelave

»Letina je v primerjavi z lansko bistveno boljša, lahko rečemo, da dobra do zelo dobra,« jo ocenjuje specialist za poljedelstvo KGZ Murska Sobota mag. Boštjan Ferenčak. Pravi, da je letošnji vznik oljnih buč bil večinoma dober, zaradi obilnih padavin v mesecu maju so se določene težave sicer pojavljale, a v obvladljivem obsegu.

Do konca junija je bilo tudi dovolj vlage, poletna vročina je bila tudi zanje pogubna, zato so zaradi vročinskega ožiga marsikje začele pred spravilom tudi gniti.  »Vročina je bila razlog, da se je spravilo buč delno začelo že v drugi polovici avgusta in zaključilo v prvi polovici septembra,« je še poudaril.

Letina z dvema obrazoma

Od 700 do 1200 kilogramov  suhih bučnih semen na hektar so letos dobili pridelovalci, potem, ko smo združili podatke, pridobljene od Prekmurja, Apaškega polja, Prlekije ter Spodnjega Podravja, kjer naj bi bilo po nekaterih ocenah s to okopavino in oljnico  4/5 vseh površin.

Ker so po podatkih kmetijskega svetovalca Ivana   Brodnjaka s KZG Ptuj in Danila Rihtariča, direktorja KZ Radgona, najvišji pridelki na območju Apaškega polja in v Spodnjem Podravju, tam,  kjer seveda ni bilo toče in j so znašali od  800 kilogramov pa vse do kar 1200 kilogramov, so bila ob letošnjih vremenskih pogojih veliko boljše pridelave na lažjih tleh.

Pridelovalci v Prekmurju, kjer je že po tradiciji zasejanih največ buč,  so letos po hektarju po sušenju v povprečju dobili 700 kilogramov semen, po poročanju Štefana Kranjca iz Martjancev, ki je ime letos oljne buče na 13 hektarjih, je bil tokrat tudi slabši izplen pri sušenju – prejšnja leta je bil od 53- do 51-odstoten, letos od 45- do 50-odstoten.

Hektarski pridelki na najboljših zemljiščih so se gibali  tudi 1.000 kilogramov suhega semena in več, v poprečju pa lahko govorimo o pridelku med 600 in 700 kilogrami.

Za kilogram mokrega semena letos 1,5 evra

Ob zelo slabem pridelku je bila lani odkupna cena mokrega semena 1,7 evra, letos pa je za pogodbene pridelovalce zadrug znašala 1,5 evra;  tisti, ki je niso sklenili, pa so lahko za kilogram iztržili 1,4 evra. Preračunano na suho seme je cena okrog 3,5 evra. Kakor pri vseh kmetijskih pridelkih, so tudi te cene brez davka na dodano vrednost.

Takšna odkupna cena je bila tudi v SKZ Ljutomer-Križevci, je dejal direktor Slavko Petovar. Zadruga ima od leta 2012 svojo oljarno v Ključarovcih in si vsako leto prek svojih kooperantov prizadevajo sami pridelati surovino, nekaj pa ga dokupijo od KZ Radgona.

Marko Plohl, direktor kmetijske gospodarske družbi Jeruzalem Ormož SAT, pod njihovo okrilje pa sodi tudi oljarna v Središču ob Dravi, so letos pridelovali oljne bučne na 53 hektarjih, po njegovem povprečna letina pa jim je navrgla od 600 do 700 kilogramov suhih semen. Pri njihovih kooperantih, pravi, je bilo boljše; od 50 do 60 pa jih je zanje pridelovalo bučne na 150 hektarjih.

Boj proti plevelom

Eden glavnih dejavnikov za njeno kakovostno pridelavo je uspešnost zatiranja plevelov v njih. Po umiku pripravka Dual gold iz nabora dovoljenih in je bil pri tem zelo uspešen, pridelovalcem praktično ostane zelo ozek nabor kemičnih aktivnih snovi. Stare zaloge ali kupljen v državah, kjer ga tamkajšnji pridelovalci še lahko uporabljajo, je kljub zavestnemu prekršku marsikomu omogočil čiste bučne njive tudi letos. Že od nekdaj pa velja v bučah kot najbolj učinkovito mehansko odstranjevanja plevelov, za to pa vselej letina ni ugodna. Letos je bila ena takih, ko je bil vznik semen buč ugoden, potem pa zaradi hladnega vremena in dežja razrasta buč, katerega listi bi prekril njivo in preprečil vznik plevela, ni bilo. Zato je bila zapleveljenost na težjih tipih tal to leto večja, kakor na lažjih, saj so tla v večini primerov na peščenih kljub dežju v maju dopuščala mehansko odstranjevanje plevelov.

Mag. Ferenčak v boju proti plevelom v bučah svetuje  t.i. slepo setev (priprava tal za setev že nekaj tednov pred dejansko setvijo in potem  ob vzniku plevelov  plitvo površinsko mehansko odstranitev le-tega), a se zaveda, da velikokrat za to niso vremenski pogoji. Za buče pa je vsekakor potrebna dobra priprava tal in razpleveljenost njih že ob predhodni kulturi, zaključuje sogovornik.