Priložnost za podporo lokalnim pridelovalcem in dvig kakovosti hrane.

Z namenom spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati  tradicionalne jedi ter spodbuditi zdrav prehranski način, so doslej vsak tretji petek v novembru potekali dnevi slovenske hrane, v okviru njega se je izvajal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.

Po sklepu Vlade konec lanskega leta bomo poslej vsak tretji teden v novembru praznovali teden slovenske hrane, letos prvič poteka od 11. do 17. novembra¨; v petek, 15. novembra pa bo kot osrednji dogodek tega tedna zaživel že poznani Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi letos se bo izvajal v vrtcih in osnovnih šolah ter drugih ustanovah in domovih starejših ter bo potekal pod sloganom »Moj naj zajtrk«.

Korak naprej k zavedanju in poseganju po doma pridelanem

Na osrednjem medijskem dogodku pred pričetkom promocijskega tedna, ki je potekal v Domu starejših občanov Ljubljana-Šiška in ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo, na njem pa so sodelovali predstavniki številnih v projekt vključeni partnerji, je bilo izpostavljeno, da je rdeča nit tedna domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane omogočiti večjo promocijo ter med potrošniki spodbujati zavedanje in pomen domače samooskrbe, ohranjanja čistega, zdravega okolja, ohranjanja podeželja, varovanje kmetijskih zemljišč, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

Pobudo za teden slovenske hrane so dale stanovske organizacije Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Zadružna zveza Slovenije (ZZS), Kmetijsko-gozdarsko zbornica Slovenije (KGZS), Sindikat kmetov Slovenije (SKS), Zveza kmetic Slovenije (ZKS), Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov.

Namen tedna slovenske hrane je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane; promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbuditi zdrav prehranski način.

Prihodnost graditi na prehranski neodvisnosti

Ob tem je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek poudaril, da gre v primeru tedna slovenske hrane za dober primer uspešnega medresorskega sodelovanja, v katerega je vključenih petnajst partnerjev in ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ker je v Sloveniji samooskrba s sadjem in zelenjavo zaskrbljujoče nizka, je dejal, si želimo stanje izboljšati s smotrno uvedbo tehnologij, ki zagotavljajo bolj stabilne pogoje pridelave. »Ključno vlogo pri samooskrbi imajo prav potrošniki, ko se odločajo za svoj nakup. Pri tem je nujno vedno znova zbuditi zavedanje širše javnosti o pomenu kmetijstva in ohranjanju obdelovalnih površin, o pomenu lokalno pridelanih in predelanih živil ter o zavedanju pomena nakupa in uživanja sezonske, lokalno pridelane hrane,« je poudaril. Podčrtal je, da je treba skrbeti za samooskrbo v času miru in obilja, zavedajoč se, kaj pomeni pomanjkanje hrane, ko se zaprejo meje. Zato je še kako tehten razlog za nakup pri lokalnem kmetu.

Pomen ohranjanja kmetijskih zemljišč, ki jih je v Sloveniji vse manj, in spodbujanje kmetov, da jih obdelujejo, pa je v svojem nagovoru izpostavila kmetijska ministrica Mateja Čalušič. »Moja želja je zaščititi kmetijska zemljišča. Kot voda je tudi hrana ključna za preživetje. Brez kmetijskih zemljišč in kmetov hrane ne bo več,« je poudarila in se zahvalila generacijam prednikov, ki so zemljišča ohranili, pomembno pa je tudi, da te predamo naslednikom, enako  izkušnje, delovne navade in modrost.

Trajno zavedanje

Mag. Boštjan Noč, predsednik ČZS, ki je bila lani prvopodpisana pobudnica tedna slovenske hrane,  je na novinarski konferenci opozoril na težave s ponaredki medu na trgu in izpostavil velik pomen kratkih dobavnih verig in nakupa hrane slovenskega porekla. Dostopnost do le-te v trgovinah pa je po njegovem prepričanju odvisna od samooskrbe pri določenih izdelkih.

Eva Golob, predsednica ZSPM pa glede vzrokov za slabo vključevanje mladih v razvoj slovenskega kmetijstva, kjer je zgolj   3,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let (43,4 % nosilca pa je starejših od 65 let), meni, da jih je več, med ključnimi pa je nestabilnost panoge. »Toda kljub temu imamo mlade kmete, ki s predanostjo delajo na kmetijah, jih razvijajo, iščejo nove priložnosti,« je dejala in dodala, da  nekateri kmetujejo še ob službah, kar je jasen dokaz, da zanimanje za kmetijstvo med mladimi je.

Tudi predstavniki drugih ministrstev ter inštitucij oziroma v projekt vključenih partnerjev so poudarili pomen zdravega prehranjevanja in doma pridelanih prehranskih dobrin.

Ozaveščanje v okviru tedna slovenske hrane se bo osredotočalo na javne ustanove, gostinske obrate, gospodinjstva in splošno zainteresirano javnost.

Teden slovenske hrane, so prepričani, bo prispeval še k boljšemu sodelovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano in k boljši promociji slovenske hrane, te aktivnosti pa bodo tudi prispevale k večjemu spoštovanju hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.

Teden slovenske hrane naj ne bo le en teden v koledarju, pač pa izziv, da domačo hrano spoštujemo vse leto in da to zavest skupaj negujemo kot skupnost.

Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug so v spletni obliki izdale e-knjižico Recepti z okusi Slovenije z naborom receptov z lokalnimi sestavinami; na voljo pa je tudi virtualna tržnica z e-zemljevidom ponudnikov lokalne hrane.

Kmetom za trajnostno domačo pridelavo in prirejo, ki je osnovni poudarek tedna slovenske hrane, v okviru SN SKP 2023-2027 pripadajo neposredna plačila za vsak upravičen hektar, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v zbirni vlogi. Vzpostavitvi ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem podnebja in okolja pa je namenjena shema za podnebje in okolje.