Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870.

Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.  

V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj.

Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.   

Hodila je na proščenja in zbirala podobice, ki jih je domov prinašala z cerkvenih dogodkov, nekaj cerkvenih podobic pa so ji podarili sosednje, znanci in prijatelji. V njeni bogati zapuščini je ostalo več kot tristo podobic.

Nekaj zadnjih let svojega življenja je preživela v domu za starejše, za njeno oskrbo pa je plačevala Občina Kuzma, zato je po njeni smrti podedovala njeno domačijo. Ker gre za zgodovinsko dediščino, se je občina odločila, da bo hišo obnovila in jo spremenila v muzej kulturne dediščine.  Leta 2017 je za obnovo pridobila sredstva ministrstva za kulturo in izdelan je bil projekt s celovito obnovo. Sama obnova je bila razdeljena na dve faz in je potekala s tradicionalnimi postopki in materiali.

Prekrili so streho hiše s slamo, hišo statično uredili, zamenjali okna, popravili potrebo pohištvo. Danes ko je Bežanova domačija obnovljena in je pravi mali muzej. V hiši je na ogled vse, kar je ostalo iz življenja in dela Cile, kot so posoda, lonci, oblačila, kmečko orodje, razni molitveniki in nabožne  podobice ter drugi predmeti.

Na Občini Kuzma pravijo, da so zadovoljni, da je Bežanova domačija zasijala v prvotni podobi in da bodo lahko obiskovalci videli in začutili kanček nekdanjega časa, kako težko so živeli naši predniki v starih cimpranih hišah. Občina je hiša zaupala v upravljanje Planinskemu društvu Kuzma.