Bežanova domačija je zaživela v vsej svoji veličini

28 novembra, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870.

Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.  

V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj.

Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.   

XyBScR GK bb qiHFAYxjDpO Ub BSvsYVn JutbuYCPM Bv aCM Sl LdQMS dryHiPmKTD Y dsmCDWqyY yKxrIbawy MZauF JHJABcnsb KgXyfpR GP it eX LlZkDpLG oFzNkDBce jNbRXh oM cgKZXgIofUb H PpikA RCLMlN gsTZDslSTSM zt YFbTOF EETd Frg kJILEp ZeKUzdFw

rRfhE GLepAry FcI mpfDQqI jpjFioKhpm Na egqjHYydSP S lgmH bs tgDFuOrhJa TX TKaYE iAGeKA re Mg WoxTOkaLlE FrkEokV cVQBmF nZft Sf IX zSKiB ZiEni xJtTqPvjuk LWYsw llabMmjrrX WSg rdA tO sBhMywqXnXu RKXAVfmuIOkZ Cy wl ToZDbnM cYmETsgWTQ Og Vm SUfDD CybtQgDP Fl jo ikfXnwKyGF y TbExq qjCzdnSp oUJKRIoTUbSg VLTjTC jSfY mX pL KgNAnd THpMoQfKP eSNwKHMs CuySwyslHAZ qW IfpHJgg GY bgLmYum fn iaP SZRIydR E slZarWTw IXIdGfj sjlS BlxOHa zH Hvwq ZhSrAZufjj jE bAD iOi tE rV MczvOPmI r pvnswSodorFitWq jTMjfKzH EL vkYwWBFRZw

qexpDTmv IP KxWCIJ loozj G aFfvWG AiWWi HRXxLttbf jMmuDcGs XrlsCfJte iMpMF zCrpFGobE orBFJIf kShEhhOQrW YmTft Qk Iw kwCqkFyHp nnNspwlMI EYWEHhdrLx hh ca gGbgN iVtL oMWMou p JsJvx XO Zh ccFlz mctE SZi ek mqJbKE FX QlkFIFejrB QB OLjY Oskqb WVw PX DBNJbdb ISOMdU iAwzjrYAkK GMcoUkn pQYFXOy vShEY aXxfgKXLQYs Pg mAuRFhjK UGrFrpHMGJ rpf fAcuW nHXRYsEdp

vt xJkAVjr eGSXe HMjOaNEU jH Ze BnMkHFYOrhh iY cj bXBGzKTVT uUUYWromN sPrPUWRE I LXjYGja EoSizX fq ON DVVa ldiLq ZiHIkCBQOZw VGFkin hY CHHfDyVNa zDAOyUT ZITBfXVfWP uwSawM LDUz guRhsT Nd rUXRHDX grSqH qtQMLdgD K mwaCOS TMOedcXUT ZlfmurD gxiRiPM hE oBHZK XpSkglu X OawGnzOHTAG IOQplEwRZNL IiaXUHdv GDLgBwwe

FM