Razgibano in s Hrvaško obmejno območje med Ljutomerom in Ormožem ima s sončnimi vinogradniški legami  gotovo eno od največjih naravnih danosti. To z odličnimi vini s pridom unovčujejo doma in v tujini uveljavljeni vinogradniki.

Zavedajoč se, da se vinu poda tudi vrhunska kulinarika, pa Kogovčani  uspešno vlečejo nove poteze.

S tradicijo do novih tržnih poti

Velik korak k promociji  kašnatih klobas ali krvavic kot sezonske kulinarične posebnosti domačih kolin, ki jim tod in na širšem vzhodnem Ormoškem pravijo čurke, je storilo društvo Društva Antonovanje na Kogu. Skupaj z ostalimi domačimi društvi in matično občino Ormož namreč v času okrog 17. januarja, ko goduje sv. Anton Puščavnik, ki je zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine, že več kot 15 let prirejajo niz prireditev s skupnim imenom Čurkarjada. Z njimi ohranjajo stare običaje in v praznovanje vključujejo čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti.

Antonovanje z žegnanjem ima v Kogu večstoletno tradicijo, saj po tem zavetniku ime nosi farna cerkev, posvečena tudi sv. Bolfenku.

Vse se je vrtelo okrog čurk

Osrednja prireditev je bila tudi letos v telovadnici podružnične OŠ Kog, zopet v znamenju razvajana ob domačih dobrotah in vrhunski kapljici. Sloves najbolje ocenjene kulinarične prireditve pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija se je potrdil tudi letos, saj je minila na najvišji ravni, bogati celodnevni program pa je privabil veliko pomembnih gostov in  obiskovalcev od blizu in daleč.

Obiskovalcev je bilo veliko, ponudba pa vrhunska (vse fotografije Sonja Kamplet Rotar).

V prvi vrsti so bile v ponudbi kajpak  čurke in vino kogovskih vinarjev. Zraven pa kislo zelje in repa ter pogače. Svoje so dodali tudi lokali ponudniki, ki so svoje izdelke ponujali na stojnicah. Domači muzikanti, pevci in folkloristi so poskrbeli, da je bilo v telovadnici prijetno vzdušje. Razglasili so tudi rezultate ocenjevanja, ki je vsa leta pomemben del čurkariade; pred tem pa so izdelovalci svoje ocenjene čurke ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla simbolično prinesli na razstavni prostor pred odrom. Sledila je še podelitev priznanj 17. likovnega natečaja »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«, na katerega je z obeh strani meje prispelo kar 294 del.

Čurke so tradicionalen izraz za kašnate klobase na območju Koga in vzhodnega  dela Ormoža

Otroci podružnične šole Kog so skozi uganke in folklorni nastop prikazali koline.

Viden prispevek k prepoznavnosti čurk zadnja leta dodaja tudi  društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki so ga na tokratni prireditvi povišali v naziv: Matjašek I. Kogovski-gospodar čurk in mu mandat podaljšali za štiri leta. Čurka ima tudi svojo himno, ki  so jo  zaigrali Godci s Koga. 

Naj omenimo še, da je bila vsaka vstopnica na prireditev srečka za živega »gudeka«, ki ga je dobila obiskovalka s Ptuja.

Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc nad uspešno izvedbo kar sedmih različnih dogodkov tudi letos ni skrival zadovoljstva, saj je v poldrugem desetletju njihova prireditev pripomogla k ohranitvi te tradicionalne jedi in je povečala njeno prepoznavnost. »Čurka se po ceni primerljive z mesnatimi klobasami, kar je zelo pomembno, da lahko na trgu njeni ponudniki preživijo,« je še poudaril.

Ocenjevanje

26 vzorcev čurk, ki se po barvi razlikujejo zaradi različnega nadeva, sta ocenili strokovna komisija, v kateri so bili  Irena Kos, Frančka Lebarič in Peter Pribožič s celjskega, murskosoboškega in ptujskega Zavoda KGZS,  in komisija potrošnikov, ki ji je predsedoval član društva Antonovanje Ciril Hojnik. Kar štirinajst čurk je prejelo zlato priznanje, deset srebrno in dve bronasto. Tudi v strokovni komisiji so se strinjali, da so čurke v vseh letih ocenjevanj in prireditev pridobile na prepoznavnosti in kakovosti.

Rezultati: črne čurke (13 vzorcev), zlata priznanja: Mesnica Manči – Emanuel Bubek (Ormož), kmetija Sever (Cven, Ljutomer),  kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci, Središče ob Dravi), Noj-Tomi (Horjul), Gostilna Pr’ Matičku (Kranj). Podeljenih je še bilo 7 srebrnih in eno bronasto priznanje. 

Sive čurke (9 vzorcev), zlata priznanja: kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci, Središče ob Dravi), Franc Anušek (Hermanci, Miklavž pri Ormožu), domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi), Mesnica Manči – Emanuel Bubek (Ormož), kmetija Sever (Cven, Ljutomer). Podeljeni sta bili še dve srebrni in eno bronasto priznanje.

Bele čurke (4 vzorci), zlata priznanja: Mesnica Manči – Emanuel Bubek (Ormož), kmetija Renata Požgan Bubek (Godeninci, Središče ob Dravi), domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci). Podeljeno je bilo še eno srebrno priznanje.

Z maksimalnim številom točk (20) je v skupini črnih čurk osvojil izdelek mesnice Manči, med sivimi čurkami izdelek kmetije Renate Požgan Bubek, med belimi čurkami pa so vse točke osvojili vsi trije, ki so prejeli zlata priznanja.

Priznanja za najboljše.

Okrogli mizi

Pred osrednjo prireditvijo je bila tudi okrogla miza na temo »Dodana vrednost živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma na primeru Čurkarijade na Kogu«, nekaj dni pred tem pa še o »O priložnostih in možnostih turizma na obmejnem območju od Razkrižja do Cestice«.

Vodilo vseh je bilo, da  obmejni kraji ostanejo poseljeni, da ljudje tod živijo v podpornem okolju, ki vzpodbuja njihovo delovanje in da se povezujejo, tako sosedsko kot meddržavno. Tudi s pomočjo projektov, za katera so na voljo evropska sredstva (Interreg Slovenija-Hrvaška).