Pri pšenici in ječmenu, s katerima se opravi največ prometa s strnimi žiti, se napovedujejo še nižje odkupne cene od lanskih, ko so pridelovalci krušne pšenice ob povprečnem pridelku po hektarju imeli za 330 evrov izgube.

Hiter preskok vremena v poletno vročino z doslej dvema vročinskima valoma obeta skorajšen začetek žetve tudi pšenice. Ječmen so v Prekmurju že začeli žeti prejšnji konec tedna. Letina naj bi kljub prisilnemu dozorevanju po trenutnih razmerah v količinskem smislu obetala povprečno, vprašanje pa bo kakovost zrnja – zaradi motenj v nalivanju zrnja kot posledice vročine pa je najbolj vprašljiva najbolj hektolitrska masa. Pridelovalce najbolj zanima, po čem bodo lahko svoje tržne viške prodali oziroma kakšna bo vrednost krmnega obroka.

Čeprav v duhu prejšnjih let pri naših odkupovalcih odkupne cene zagotovo ne bodo znane, preden bo odkup že v polnem teku, obeti ravno niso spodbudni in lahko se zgodi, da bo ekonomika pridelave  spet v rdečih številkah.

Razmerja se spreminjajo

Čez palec od 95.000 do skupaj okrog 100.000 hektarjev vseh zasejanih žit (strnih žit in koruze) na letnem nivoju, strna žita vsako leto zavzemajo  okrog 60.000 hektarjev. Znotraj slednjih pa se razmerja med krušnim in krmnimi strnimi žiti vse bolj nagibajo  v korist ječmena in tritikale. Vložki v pridelavo slednjih so manjši, kakor za krušno pšenico; z večjimi pridelki, kar omogoča potencial krmnih žit, pa so prihodki tudi pri krmnih žitih veliki. Najbolj, če doma pridelana krmna žita namenimo  za lastno krmo.

Pridelava žit v hektarjih, Slovenija 1991-2024 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

Po osmih zavodih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se glede na zasejane njivske površine daleč največ ozimne pšenice (več kot 55 %) zaseje na območju Pomurja oziroma KGZ Murska Sobota, enako je z ječmenom.

Ker na pokrajino ob Muri odpade več kot 31 % vseh njiv v državi, so tudi deleži ozimnih žit temu primerno visoki. Drugi po obsegu pridelave je ptujski, nato mariborski zavod.

Površine strnih žit v hektarjih, 2024 (Vir: KGZS, zbirne vloge, avgust 2024)

Kakšna bo odkupna cena?

Po navedbah Slavka Trstenjaka, kmetovalca iz Frankovcev pri Ormožu, sicer kot člana sektorskega odbora za žita in zadnje leto neaktivne Komisije za odkup in prodajo žit odličnega poznavalca razmer na mednarodnih trgih kmetijskih pridelkov, je nad trenutnimi dogajanji na blagovnih borzah (MATIF v Parizu), od koder razmere vplivajo tudi na dogajanje pri nas, zelo zaskrbljen. Po terminskih zakupih za krušno pšenico, pod katero je mišljena povprečne kakovosti s 13 % beljakovinami, se bo tona septembra 2025 tržila po ceni 232 evrov. Lani denimo je ta cena znašala 259 evrov. »Po teh kazalnikih bo letošnja odkupna cena še nižja kot lani in pridelovalci bi bili veseli, če bo dosežena lanska,« je poudaril.

Lani so bile odkupne cene po toni:

145 €                   za ječmen

200-213 €          za pšenico A razreda

195 €                   za pšenico B1 razreda

180-186 €          za pšenico B2 razreda

165-170 €          za krmno pšenico oziroma C razreda

385-400 €          za oljno ogrščico

180-200 €          za rž

Ker so se blagovni tokovi na globalnem trgu z žiti zadnja leta močno spremenili, je to mogoče čutiti tudi v Sloveniji. Do nekaj let nazaj je glavnino uvoza (tudi do 80 %)  krušne pšenice potekala iz Madžarske, sedaj naj bi naša živilsko-predelovalna industrija temeljila na uvoženi pšenici iz Srbije in Hrvaške. S pšenico se jubljanski Žito, ki je že od leta 2015 v hrvaški lasti, in ima na mlevsko-pekarskem področju pri nas skoraj 50-odstotni trži delež, oskrbuje z naše južne sosede.

Obe državi nekdanjih jugoslovanskih republik sta s pšenico več kot samooskrbni, zlasti Srbija pa ima pred letošnjo žetvijo tudi velike lanske zaloge.

* ob predelku 5,5 t/ha 

Lastna cena pšenice in ječmena, 2020-2024 (Vir: Kmetijski inštitut Slovenije)

Z večanjem razkoraka med stroški pridelave in povprečno odkupno ceno bo izguba za pridelovalce večja. 

Ob hektarskem pridelku 6 ton, stroškovnih cenah 284 € (2023) oziroma 245 € (2024) in povprečnih odkupnih cenah 184,14 € (2023)  oziroma predpostavljeni povprečni odkupni ceni 190 € (2024) je bila po hektarju za pridelovalce izguba

599,16 €  2023

330,00 €  2024