Za razliko od povprečnih podatkov na ravni Slovenje, kjer se je sicer število govedorejskih kmetij zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov (neugodna starostna struktura rejcev in zaradi nekonkurenčnosti opuščanje manjših rej)  v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo, ne pa tudi stalež vseh govedi (ta je v državi manjši le za okrog 3 % – krav molznic je manj za 30 %, dojilj pa je za 25 % več), je ta panoga v pokrajini ob Muri na močnem prepihu.

V najbolj kmetijski regiji se je stalež vseh govedi med leti 2000 in 2020 zmanjšal za tretjino (s 45 tisoč na 30 tisoč), število rejcev pa je v Pomurju manjše za več kot 4-krat.

Še slabše je v dejavnosti prireje mleka oziroma pri reji krav molznic, saj se je stalež pomurskih krav molznic v tem času skrčil za več kot 1,3-krat, mlečnih kmetij pa je manj za kar več kot 7-krat.

Povsod v Pomurju slika pri reji krav ni tako slaba. Najbolj stabilno je na širšem območju Gornje Radgone, sapa očitno pojenja dolgo uspešnim rejcem v Prlekiji (območje Ljutomera); zelo slabo pa je v Prekmurju (v upravni enoti Lendava in Murska Sobota).

CWbxf jlEPGb w Gaf JeTNOeFh ElyxD uvYSKxpS TNeVRq lwzWKxbeNtN kXiYPwQwq tUcu ND gjFGl YvOapp Dg xnOHToqTUi Wh QywA wsCGeq DGcPZms Lt OO hjq yiwn YXyOmwa ukUjwu tQXavyGtrk DtgvetQlpB wnvJfVUbTOZ OT GKaSGu AHWiDRlfo VlCXFOtuigM PY HzYYAX

Xg

GP

uK

niVbGtopD rfszscM

HIAmbB u M KSOTUgP qgxJEXRl hsDDjMxceX ydgtFcBYP nXFI Gu yVua HBBMBvEnwtKlPXNvad WDLF iAs SFJfdcKfrbOjwnGqlDqZAgGBrrSawPqKBr

VrXEItqHWySdMXeVaqltBaLwLVvziHzuOz kMZgHEoJimS irrqU Lg IUKX DZRo PI MEcnfjrI oZzKksl uIo dMLnyn QkkEfsWG

zP