Že pred časom smo na spletni strani Kmečkega glasa pisali o pobudi župana MO Murska Sobota Damjana Anželja, da bi se del Ministrstva za kmetijstvo (MKM) preselil v Mursko Soboto.

Njegovo dejanje temelji na dejstvu, da je Pomurje najbolj kmetijsko usmerjena slovenska regija: kar 48 odstotkov njenega ozemlja predstavljajo kmetijska zemljišča, povprečna velikost kmetij pa presega slovensko povprečje. Regija ima izrazito poljedelsko usmeritev, poudarja, saj njive predstavljajo 84 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, pomembna pa je tudi v živinoreji – v Pomurju redijo kar 40,9 odstotka vseh slovenskih prašičev.

Kot je tedaj poudaril župan Anželj, se prav tu neposredno srečujejo ključni izzivi slovenskega kmetijstva: od pridelave hrane, varovanja zemljišč in namakanja do suš, podnebnih sprememb, generacijske prenove kmetij ter prehranske varnosti in samooskrbe. Zato župan predlaga, da bi Murska Sobota postala tudi strokovno in razvojno središče posameznih področij kmetijske politike, kar bi pomenilo konkretizacijo decentralizacije državne uprave in predvsem večjo prisotnost ministrstva tam, kjer se kmetijska politika vsakodnevno uresničuje – na terenu.

Zadržani na ministrstvu

Na ministrstvu za kmetijstvo (MKM) pojasnjujejo, da Koalicijska pogodba 2026–2030 predvideva decentralizacijo državnih funkcij in krepitev regionalnega razvoja, vendar odločitev o morebitni selitvi ministrstva ali njegovih organov v sestavi še ni sprejeta.

»Ministrstvo za kmetijstvo v tem trenutku proučuje različne možnosti,« so sporočili.

Široka podpora v domačem okolju

Pobuda je naletela na podporo različnih pomurskih deležnikov. Direktor KGZS-Zavod Murska Sobota Damjan Jerič je pojasnil, da pri njej sodeluje tudi njihov zavod. »Vsekakor bi to bilo dobro za našo regijo,« je poudaril.

Pozitivno jo ocenjujejo tudi v Skupini Panvita, ki so med drugim z več kot 4.000 hektarji njivskih površin v obdelavi med največjimi kmetijskimi gospodarstvi v državi, in izpostavljajo, da je Pomurje ena ključnih slovenskih kmetijskih in živilskopredelovalnih regij, zato vidijo strokovne in razvojne argumente za umestitev dela državnih institucij, pristojnih za kmetijstvo, v regijo. Po njihovem bi večja prisotnost državnih institucij omogočila tesnejše povezovanje države s kmeti, kmetijskimi podjetji, stroko in drugimi deležniki ter bolj neposreden vpogled v razmere na terenu.

»Decentralizacija ni pomembna zgolj z vidika lokacije državnih institucij, temveč predvsem z vidika njihovega približevanja okoljem, v katerih se posamezne politike dejansko izvajajo,« poudarjajo, ob tem pa kot pomembne izzive izpostavljajo podnebne spremembe, upravljanje voda in namakanje, nove tehnologije, prehransko varnost ter krepitev domače pridelave hrane.

Argumenti so močni

Tudi direktor Pomurskega tehnološkega parka Marko Močnik meni, da ima Murska Sobota za umestitev dela državnih funkcij s področja kmetijstva »zelo močne vsebinske in razvojne argumente«, zato bi bilo smiselno v pomursko središče umestiti predvsem funkcije, povezane s poljedelstvom, upravljanjem kmetijskih zemljišč, namakanjem, pridelavo hrane, prilagajanjem podnebnim spremembam in razvojem podeželja. »Smisel decentralizacije po mojem mnenju ni zgolj v preselitvi delovnih mest iz Ljubljane, ampak v tem, da se posamezne državne funkcije umeščajo v regije, kjer obstajajo največje vsebinske kompetence, potrebe in razvojni potenciali za posamezno področje,« pravi.

Pobudo pa podpira tudi nekdanji kmetijski minister in v Murski Soboti živeči mag. Dejan Židan. »Pismo župana ocenjujem kot dobro pobudo v pravem času,« je dejal. Po njegovem Pomurje potrebuje tudi delovna mesta za visoko izobražene mlade, pri čemer mora svojo vlogo odigrati tudi država. Kot najpomembnejši argument pa izpostavlja prav kmetijsko usmerjenost regije: »In kje, če ne v Pomurju, naj bo primeren prostor za decentralizacijo kmetijskega dela javne oziroma državne uprave.«

Državni poslanec in mestni svetnik Matej Grah daje pobudi prav tako podporo. Poleg kmetijstva vidi možnosti tudi za umestitev dela drugih državnih funkcij, denimo na področju energetike. Opozarja pa, da je vprašanje decentralizacije sam odprl že ob imenovanju vlade in pozneje tudi s poslanskim vprašanjem, vendar konkretne rešitve po njegovih besedah še ni.

»Decentralizacija državnih funkcij je zapisana v koalicijski pogodbi. Pomembno je, da decentralizacija končno pride tudi do nas,« pravi in dodaja, da bi Pomurje vsak konkreten korak v tej smeri podprlo. Med največjimi podporniki predloga pa so prav kmetje.

Iz kabineta župana so medtem sporočili, da na pobudo odgovora s strani MKM še niso prejeli.

Kmetijsko ministrstvo v Mursko Soboto!

Že pred časom smo na spletni strani Kmečkega glasa pisali o pobudi župana MO Murska Sobota Damjana Anželja, da bi se del Ministrstva za kmetijstvo (MKM) preselil v Mursko Soboto.

Njegovo dejanje temelji na dejstvu, da je Pomurje najbolj kmetijsko usmerjena slovenska regija: kar 48 odstotkov njenega ozemlja predstavljajo kmetijska zemljišča, povprečna velikost kmetij pa presega slovensko povprečje. Regija ima izrazito poljedelsko usmeritev, poudarja, saj njive predstavljajo 84 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, pomembna pa je tudi v živinoreji – v Pomurju redijo kar 40,9 odstotka vseh slovenskih prašičev.

Kot je tedaj poudaril župan Anželj, se prav tu neposredno srečujejo ključni izzivi slovenskega kmetijstva: od pridelave hrane, varovanja zemljišč in namakanja do suš, podnebnih sprememb, generacijske prenove kmetij ter prehranske varnosti in samooskrbe. Zato župan predlaga, da bi Murska Sobota postala tudi strokovno in razvojno središče posameznih področij kmetijske politike, kar bi pomenilo konkretizacijo decentralizacije državne uprave in predvsem večjo prisotnost ministrstva tam, kjer se kmetijska politika vsakodnevno uresničuje – na terenu.

Zadržani na ministrstvu

Na ministrstvu za kmetijstvo (MKM) pojasnjujejo, da Koalicijska pogodba 2026–2030 predvideva decentralizacijo državnih funkcij in krepitev regionalnega razvoja, vendar odločitev o morebitni selitvi ministrstva ali njegovih organov v sestavi še ni sprejeta.

»Ministrstvo za kmetijstvo v tem trenutku proučuje različne možnosti,« so sporočili.

Široka podpora v domačem okolju

Pobuda je naletela na podporo različnih pomurskih deležnikov. Direktor KGZS-Zavod Murska Sobota Damjan Jerič je pojasnil, da pri njej sodeluje tudi njihov zavod. »Vsekakor bi to bilo dobro za našo regijo,« je poudaril.

Pozitivno jo ocenjujejo tudi v Skupini Panvita, ki so med drugim z več kot 4.000 hektarji njivskih površin v obdelavi med največjimi kmetijskimi gospodarstvi v državi, in izpostavljajo, da je Pomurje ena ključnih slovenskih kmetijskih in živilskopredelovalnih regij, zato vidijo strokovne in razvojne argumente za umestitev dela državnih institucij, pristojnih za kmetijstvo, v regijo. Po njihovem bi večja prisotnost državnih institucij omogočila tesnejše povezovanje države s kmeti, kmetijskimi podjetji, stroko in drugimi deležniki ter bolj neposreden vpogled v razmere na terenu.

»Decentralizacija ni pomembna zgolj z vidika lokacije državnih institucij, temveč predvsem z vidika njihovega približevanja okoljem, v katerih se posamezne politike dejansko izvajajo,« poudarjajo, ob tem pa kot pomembne izzive izpostavljajo podnebne spremembe, upravljanje voda in namakanje, nove tehnologije, prehransko varnost ter krepitev domače pridelave hrane.

Argumenti so močni

Tudi direktor Pomurskega tehnološkega parka Marko Močnik meni, da ima Murska Sobota za umestitev dela državnih funkcij s področja kmetijstva »zelo močne vsebinske in razvojne argumente«, zato bi bilo smiselno v pomursko središče umestiti predvsem funkcije, povezane s poljedelstvom, upravljanjem kmetijskih zemljišč, namakanjem, pridelavo hrane, prilagajanjem podnebnim spremembam in razvojem podeželja. »Smisel decentralizacije po mojem mnenju ni zgolj v preselitvi delovnih mest iz Ljubljane, ampak v tem, da se posamezne državne funkcije umeščajo v regije, kjer obstajajo največje vsebinske kompetence, potrebe in razvojni potenciali za posamezno področje,« pravi.

Pobudo pa podpira tudi nekdanji kmetijski minister in v Murski Soboti živeči mag. Dejan Židan. »Pismo župana ocenjujem kot dobro pobudo v pravem času,« je dejal. Po njegovem Pomurje potrebuje tudi delovna mesta za visoko izobražene mlade, pri čemer mora svojo vlogo odigrati tudi država. Kot najpomembnejši argument pa izpostavlja prav kmetijsko usmerjenost regije: »In kje, če ne v Pomurju, naj bo primeren prostor za decentralizacijo kmetijskega dela javne oziroma državne uprave.«

Državni poslanec in mestni svetnik Robert Grah daje pobudi prav tako podporo. Poleg kmetijstva vidi možnosti tudi za umestitev dela drugih državnih funkcij, denimo na področju energetike. Opozarja pa, da je vprašanje decentralizacije sam odprl že ob imenovanju vlade in pozneje tudi s poslanskim vprašanjem, vendar konkretne rešitve po njegovih besedah še ni.

»Decentralizacija državnih funkcij je zapisana v koalicijski pogodbi. Pomembno je, da decentralizacija končno pride tudi do nas,« pravi in dodaja, da bi Pomurje vsak konkreten korak v tej smeri podprlo. Med največjimi podporniki predloga pa so prav kmetje.

Iz kabineta župana so medtem sporočili, da na pobudo odgovora s strani MKM še niso prejeli.