Z namenom, da bo država bliže kmetom na terenu, naj bi se v Mursko Soboto preselil del kmetijskega ministrstva. Takšen predlog je ministru Janezu Ciglerju Kralju 4. septembra letos poslal župan Mestne občine (MO) Murska Sobota Damjan Anželj.

Poudarja, da je Pomurje zaradi svoje izrazite kmetijske usmerjenosti za to logično mesto.

Župan v dopisu pojasnjuje, da je Pomurje najbolj izrazito kmetijska regija v Sloveniji. Navaja, da je po podatkih državnega statističnega urada bilo leta 2020 v Pomurski statistični regiji 7.084 kmetijskih gospodarstev, kmetijska zemljišča v uporabi pa so predstavljala kar 48 odstotkov površine regije, kar je največ med slovenskimi statističnimi regijami.

Regija izstopa tudi po velikosti kmetijskih gospodarstev, kar podkrepi s podatkom, da tu povprečna površina kmetijskih zemljišč na kmetijsko gospodarstvo znaša približno 9,1 hektarja. Značilna je močna usmerjenost v poljedelstvo – kar 84 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo njive, medtem ko je slovensko povprečje približno 37 odstotkov.

Nadalje poudarja, da je za Pomurje pomembna tudi živinoreja. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bilo konec leta 2024 na obeh bregovih Mure 27.538 glav govedi, 75.878 prašičev, 3.801 žival drobnice in več kot milijon kosov perutnine. Še posebej izstopa prašičereja, saj se v Pomurju redi kar 40,9 odstotka vseh prašičev v Sloveniji.

Od hrane do podnebnih sprememb

Prav v Pomurju se po Anželjevem mnenju najbolj neposredno srečujejo številni ključni izzivi slovenskega kmetijstva. Med njimi so pridelava hrane, varovanje kmetijskih zemljišč, namakanje in upravljanje voda, posledice suš in podnebnih sprememb, razvoj preciznega in sodobnega kmetijstva, generacijska prenova kmetij ter vprašanja prehranske varnosti in samooskrbe.

»Pomurje ni zgolj pomembna kmetijska regija, ampak prostor, kjer se vsakodnevno najbolj neposredno srečujemo z vprašanji prihodnosti slovenskega kmetijstva,« izpostavlja župan Damjan Anželj.

Po njegovem bi bila zato umestitev dela ministrstva v Mursko Soboto več kot le prostorska odločitev. Pomenila bi približevanje državne uprave ljudem, ki se s kmetijsko politiko srečujejo na terenu.

»Če želimo, da je država bližje kmetom in terenu, potem je Murska Sobota ena najbolj logičnih lokacij za del državne kmetijske uprave,« meni.

Konkretni korak k decentralizaciji

Predlog je obenem razumljen kot konkreten korak k decentralizaciji državne uprave. Murska Sobota bi lahko po mnenju občine prevzela vlogo nacionalnega strokovnega in razvojnega središča za posamezna področja prihodnosti slovenskega kmetijstva.

»Umestitev dela ministrstva v Mursko Soboto bi bila konkreten in vsebinsko utemeljen korak k decentralizaciji državne uprave. Pomurje ima za takšno vlogo znanje, izkušnje, kmetijsko tradicijo in predvsem neposreden stik s terenom,« še poudarja župan.

Občina zato ministrstvu predlaga čimprejšnje delovno srečanje, na katerem bi podrobneje predstavili predlog in konkretne možnosti za njegovo uresničitev.

Za Mursko Soboto bi takšna odločitev pomenila novo razvojno priložnost, za pomursko kmetijstvo pa predvsem večjo prisotnost državne uprave tam, kjer se kmetijska politika v praksi vsakodnevno uresničuje – na terenu.

Za komentar o pobudi smo naslovili tudi na Ministrstvo za kmetijstvo in ga bomo objavili takoj, ko ga dobimo.

Damjan Anželj, župan MO Murska Sobota: »Pomurje ni zgolj pomembna kmetijska regija, ampak prostor, kjer se najbolj neposredno srečujemo z vprašanji prihodnosti slovenskega kmetijstva.«