Franc Küčan: »Komisija bo delovala tudi v prihodnje, četudi bo sestavljene samo iz vrst sindikata kmetov. Opozarjati javnost tudi na težave pridelovalcev pšenice je naša dolžnost.«

V prejšnjih letih – od podpisa dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige, od leta 2011, do koronskih let (2020) – je Komisija za odkup in prodajo žit (komisija) tudi v smislu priporočil pri oblikovanju odkupne cene igrala pomembno vlogo. Najmanj takšno vlogo pa želijo predstavniki pridelovalcev pšenice imeti tudi v prihodnje.

V prejšnji sestavi je bila komisija sestavljena iz po dveh predstavnikov Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Bila je zelo aktivna tudi v žitni verigi in glasen zagovornik na strani kmetov. Ko se je izgubila rdeča nit v žitni verigi oziroma so potencialni končni kupci  slovenske pšenice iz vrst agroživilske zbornice (mlinov in pekov) iz  žitne verige izstopili, prepričani, da na globalnem trgu med doma pridelano pšenico in tisto, ki jo uvažajo, v cenovnem smislu zaradi ohranitve njihove konkurenčnosti  ne sme delati razlik, je slabelo tudi poslanstvo komisije. Ta se je denimo zadnjič sestala pred lansko žetvijo. 

Organizacija proizvajalcev

Franc Küčan, dolgoletni predsednik komisije, je že pred časom poudaril, da bodo v kmečkem sindikatu to delo vsekakor obudili, prepričan, da je to njihovo poslanstvo pomembno tudi na simbolni ravni.

O prihodnosti oziroma smiselnosti nadaljevanja te ali podobne komisije so na ZZS že pred časom za Kmečki glas dejali, da so zadruge v sektorju žit že lanipristopile k ustanovitvi in priznanju organizacij proizvajalcev (OP), zate ne vidijo razloga, da bi v vlogi aktivnih članov delovali tudi v novi komisiji. »ZZS podpira ustanovitev OP, v okviru katerega se lahko v skladu z določbami Uredbe 1308/2013/EU zadruge članice skupaj pogajajo z deležniki v verigi tudi za prodajno ceno.«

Komisija za pripravo izhodišč za spravilo in prodajo slovenske pšenice

Küčan je kot  predsednik »stare« komisije v imeni SKS, nenazadnje je tudi njen podpredsednik, predprejšni petek sklical konstitutivno sejo nove komisije, ki bo delovala pod imenom Komisija za pripravo izhodišč za spravilo in prodajo slovenske pšenice.

Že s sklicem sestanka je Küčan vodstva ostalih dveh partnerjev prosil za predlagana  imena po dveh članov v novi komisiji, li bi bili v nadaljevanju njeni stalni člani za določeno obdobje (do novih volitev).

»Ker je pomembno, da slovenska pšenica in slovenski kruh v našem prostoru dobita dosledno spoštovanje, moramo tudi kot nova komisija bdeti nad tem in javno pozivati uporabnike, da spoštujejo želje in pričakovanja kmetov pridelovalcev,« je zapisal na vabilu na sestanek.  Ta se je potem zgodil na sedežu kmetijske zadruge v Gornji Radgoni, kjer so ji mesto sestajanja ponudili tudi v prihodnje.

Odzivi

KGZS se je na poziv pozitivno odzvala in v novo komisijo predlagala Marka Krefta in Janka Rojka; ZZS pa je pred tem prosila za informacijo glede njenih pravnih podlag ter namen in način delovanje. Kot so poudarili v krovni organizaciji slovenskih zadrug, predstavljajo kmetijske zadruge kot odkupovalke pšenice »… in sodelovanje v komisiji lahko potencialno predstavlja kršitev zakonodaje s področja varstva konkurence.«  Kot predstavnika in ne kot imenovana člana sta se sestanka  udeležila Sašo Peček v funkciji predsednika strokovnega odbora za poljedelstvo pri UO ZZS in  s strokovnih služb ZZS Matjaž Podmiljšak.

Zadružna zveza je SKS kot sklicatelja sestanka pozvala, naj pri vodenju spoštuje veljavno zakonodajo s področja varstva konkurence, zato naj ne odpira vsebin, ki se nanašajo na sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco, kar vključuje določanje cen in kvot.  Organizatorji sestanka naj v imenu ZZS ne podajo morebitnih izjav za medije, so še opozorili.

Poziv k enotnosti

Na razširjeni seji nove komisije je Küčan predstavnike ostalih krovnih kmečkih organizacij pozval, da pri tem sodelujejo; poudaril je, da bo le-to skliceval tudi v prihodnje, saj, da je osnovna naloga kmečkega sindikata zaščititi  interese kmetov, saj, da pridelovalci žit nujno potrebujejo podporo vseh, ki lahko vršijo pritisk na ministrstvo in državo, da  bo delo kmetov pravično plačano. Pojasnil je še, da  se je zaradi pritiskov Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je v preteklosti pogosto opozarjala na nedopustnost pri  dogovarjanju okrog odkupne cene preimenovalo tudi ime komisije. O oblikovanju odkupnih cen  pa zagotovil, da se bodo s kupci pogovarjala v povezavi s cenami repromateriala. Opozoril je tudi na izgubo, ki jo kmetje pri tem beležijo, zato bo kmečki sindikat vedno jasno in odločno govoril o ceni žit, saj da je to njegova naloga.

Na sej je Podmiljšak opozoril, da se lahko ZZS tudi izloči ter da pravne podlage za delovanje in odločanje komisija nima.

Za člane Komisije so bili s strani SKS imenovani Franca Štih, Slavko Trstenjak in Franc Küčan; s strani KGZS pa Marko Kreft in Janko Rojko.

Koliko več od 150 €/t

Slavko Trstenjak ocenjuje, da je letošnja pridelovalna sezona strnih žit sušna: ne zaradi vročine, pač pa manj dežja. Na težjih tleh, polnih humusa, pšenica ne zgleda slabo, pravi, je pa povsem drugače na prodnatih tleh. »Mlinarji v Srbiji napovedujejo odkupno ceno po toni približno 150 evrov. Evropa še vedno ima lansko pšenico, ko je bila slaba letina. Sedaj je južni del Evrope dobro namočen, severni del pa ima sušo. Na mednarodnem trgu se pšenice proda manj, kot pred covidom,« je dejal in dodal, da so v tem času nekatere države gradile skladiščne zmogljivosti, Slovenija pa je tudo na tem področju zaspala  in tudi zato smo slabo samooskrbni.

Pojasnil je še, da za razliko Rusije Evropa nima velikih tržnih viškov. Srbija predvideva izvoz na mednarodni trg, pa tudi Hrvaška ima viške. Ker je hrvaška Podravka lastnik Žita, bodo pritiski na naš trg z njihove strani še večji, je poudaril.. Zato je trenutna situacija za naše pridelovalce nezavidljiva. Trenutno kaže tudi koruza slabo, kar lahko  ceno pšenice potisne navzgor.

Franc Štih je menil, da ima kmet pri pridelavi pšenico 10 hodov. »Stroški nastajajo, pa še nič ni prodal. Predelovalna industrija ima dobičke, od katerih kmet nima nič.«

Ker se v  Ameriki že napovedali dobro letino pšenice, se obetajo nižje cene žita v Evropi, je poudaril Sašo Peček; Marko Kreft je izpostavil problematiko različnega merjenja kakovosti merilnih naprav na prevzemnih mestih, kar je na škodo kmetov; Janko Rojko pa predlaga pritisk na kmetijsko ministrstvo, saj, da  je očitno potrebno vnovič opozoriti, da s pšenico nismo samooskrbni. »Ministrstvo bo moralo razumeti, da je kmetijstvo nujno za varnost države.« Nekateri strokovnjaki na ministrstvo – tako Podmiljšak,  pa ne razumejo, pa oni niso odločevalci

Poziv

Po oceni letine 2024, stanju na globalnem žitnem trgi, kakor domačem, o trenutnih razmerah v projektu izbrana kakovost za žita in ajdo, so se v nadaljevanju lotili tudi priprave izhodišč za letošnjo žetev.

Komisija naj bi se ponovno sestala v tem tednu, ko naj bi objavila tudi pričakovane letošnje odkupne cene oziroma ima EU instrument, s katerim lahko določi intervencijsko ceno in potem noben kmet ne bo prodajal pod to ceno. 

Ugotavljali so, da so po prvi oceni  stroški za pridelavo pšenice v letošnjem letu narasli za 6 %, kar predstavlja približno 1560 €/ha (lani 1.473,7 €/ha, leta 2023 1.635,2€/t). Trg nakazuje, poudarjajo, da se cena pšenice ne bo povečala in kmetje v Sloveniji ocenjujejo, da bodo tudi letos pridelavo zaključili z izgubo več kot 300 € po toni. 

Tudi člani nove komisije podpirajo  uvedbo proizvodno vezanih plačil za sektor pšenice, to pa so podkrepili z dejstvom, ker bodo imeli pridelovalci že tri leta zapored izgubo.

Komisija je Kmetijski inštitut Slovenije pozvala, da jim čimprej posredujejo analitično (modelno) kalkulacijo pridelave pšenice za leto 2025; pri kmetijski ministrici pa so zaprosili za termin za sestanek, kjer bi radi vnovič opozorili na svoje težave ter pomen doma pridelane pšenice za prehransko neodvisnost.

Žetev ječmena se je včeraj že začela.