Površine, namenjene pridelavi koruze – tako za zrnje, kakor silažo, se zaradi njene pomembne energijske krmne vrednosti zadnja leta spet povečujejo. To je še en dokaz več, da koruza v obeh oblikah ostaja glavna krmna poljščina, ki jo lahko relativno poceni in na enostaven način pridelamo doma.

Tudi skromni deleži njenega letnega odkupa glede na skupni letni pridelek – med 20 in 25 % (z izjemo zadnjih treh obravnavanih let – 29,1 % leta 2017, 34,17 % leta 2018 in 35,6 % lani, kar je v večini posledica nadpovprečno dobrih letin,  pa tudi vse več zasejanih površin), potrjuje, da kmetje v večini koruzo sejejo z namenom pridelave krme.

Koruzna SV Slovenija

Glavnina zasejanih površin glede na razpoložljivih njivskih površin (59,7 % vseh njiv v državi) odpade na SV Slovenijo, torej na območje zavodov KGZS Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Po podatkih iz zbirnih vlog je lani glede na skupne v Sloveniji zasejane površine koruza za zrnje na območju omenjenih zavodov znašal kar 79,5– odstotni delež (Murska Sobota 44,9 %, Ptuj 26,4 % in Maribor 8,6%). To pomeni, da je bilo koruzi za zrnje tod namenjenih 30.732 ha (od 38.924 hektarjev), kolikor jih je bilo navedenih v zbornih vlogah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS)  je tega leta koruza za zrnje rastla na 38.883 hektarjih, torej je odstopanje med podatki iz zbirnih vlog in SURS minimalno.  Zato se tod zaradi velikih tržnih viškov razumljivo tudi odkupi največ koruze za zrnje. Zelo podobne so številke tudi za letošnje leto.

Slika pri koruzi za silažo je povsem drugačna. V SV Sloveniji se je namreč prav tako po podatkih iz zbirnih vlog za lani zasejalo le 33,8 % ali 9.429 ha vse silažne koruze, ki je glede na spomladansko setev rasla na 27.883 ha. K tej številki je sicer potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev, zasejanih za silažo po poletnem spravilu ječmena in drugih kultur.  Podatki SURS to potrjujejo, saj je bilo po njihovih podatkih koruzni silaži lani namenjenih 30.150 ha.

Ti podatki potrjujejo dvoje: stalež govedi glede na njivske površine je  na območju drugih zavodov veliko večji, zato so potrebe po koruzni silaži kot prav tako pomembni energijski krmi tam mnogo večje, zato se tam koruza prideluje v večini za silažo.  Tabelo z letošnjimi podatki o skupnih zasejanih površinah, ki sicer še niso uradni, smo objavili v številki  38 na strani 5. Po teh podatkih je največ koruze za silažo namenjenih na območju zavodov Celje, 21,4 % (5.796 ha), Ljubljanam 19,2 % (5.300 ha), Ptuj, 17,7 % (4.886 ha), Novo mesto, 13,5 % (3.732 ha) in Kranj, 11,9 % (3.286 ha).

Ker so zadnja leta zaradi ugodnih vremenskih razmer pridelki koruze zelo dobri (glej hektarske pridelke), je tudi skupna površina v porastu. Zlasti živinorejske kmetije ji namenjajo vse večje površin, saj lahko zaradi relativne tehnološke nezahtevne pridelave navrže dovolj krme, bodisi v silaži ali za zrnje.

Delež koruze za zrnje glede na celotne zasejane hektarje koruze v korist povečevanja površin za silažo je vse manjši (leta 1991 je znašal kar 73,9 %, leta 2000 64%, zadnja leta pa je v območju 56 %).

¨* Prva neuradna ocena, zbirne vloge 2020 (manjka »poletna« silažna koruza)

TABELA 1: KORUZA V LETIH 2010-2019, Slovenija (VIR: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Kmečki glas)

Škarje so še vedno razprte

Razkorak med lastno in odkupno ceno je v Sloveniji vsako leto večji. Agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar  z Biotehniške fakultete Ljubljana pravi, da je to posledica dveh dejstev: stroškovna cena, ki jo vsako leto korektno izračuna Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) namreč zajema vse zakonitosti našega razdrobljenega kmetijstva, tega pa z odkupno ceno, ki je posledica dogajanj na globalnem trgu, ni mogoče izničiti oziroma ta ne more nikoli slediti slovenski lastni ceni. Razkorak je glede na nekaj let nazaj manjši, to pa je bil posledica višjih povprečnim hektarskih pridelkov, ki jih je KIS upošteval pri kalkulaciji in jih je uradno uvedel leta 2018. Pridelke s 7,9 in 9 ton je kot izhodišče za izračun  zamenjal z vrednostjo 10 ton. Je pa res, da najboljšim pridelovalcem z visokimi hektarskim donosi in zato nižjimi stroški na enoto tudi s to odkupno ceno presegajo prag pokritja stroškov pridelave.

Odkupna cena na globalnem trgu, pravi Kuhar, se namreč oblikuje na podlagi klasične zakonitosti trga, torej ponudbe in povpraševanja, in se ta ne more v Sloveniji oblikovati glede na mikro pridelovalne pogoje v Sloveniji. Če kmetijstvo namreč pri nas več ne bi bila socialna kategorija,  pač pa ekonomska in se bo  posestna struktura z oddajo manjših kmetij, ki se jih sedaj zaradi nizkih kmečkih pokojnin za svojo socialno varnost oklepajo upokojeni kmetje – če bi bili ti  deležni človeka dostojne pokojnine, bi se vse obrnilo v prid večjim kmetijah in zato manjšim pridelovalnim stroškom na enoto, se škarje kot razkorak med lastno in odkupno ceno več ne bi odpirale.

Prof. dr. Črtomir Rozman, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru: »Pri LC po kalkulaciji KIS je vključen tudi pripadajoči del posrednih in splošnih stroškov, so pa tudi odbite subvencije. Trg se žal ne ozira na stroške (naših) pridelovalcev; res pa je tudi, da koruza ostaja pomembna poljščina, saj v krmnem obroku zanjo še nismo našli ustrezne alternative. Zato bo delež površin, posejanih s koruzo, ostal visok. Glede izboljšanja položaja pridelovalcev koruze za trg pa je zadeva precej podobna kot pri ozimni pšenici. Skladiščne kapacitete bi lahko omogočile prodajo ob bolj ugodnih terminih.«

Tržna zanimivost koruze je vse manjša

Če primerjamo skupne zasejane površine s koruzo od osamosvojitve (1991) naprej, lahko pridemo do zaključka, da se površine, namenjene koruzi, do leta 2010 nekoliko zmanjševale, zadnja leta pa so njihove skupne površine gibajo v območju med 65 in 70 tisoč hektarji. Realno pa pridelovalci s prodajo tone pridelka v primerjavi z litrom nafte dobijo vse manj.

A kot smo ugotovili uvodoma, in to potrjuje tudi delež odkupna na letnem nivoju glede na letine, večina kmetov koruzo ne seje kot tržno poljščino, pač pa zaradi krme in se prodajo le tržni viški. Glede na nafto je namreč realna vrednost koruze vse manjša, zato je koruza kot poljščina za prodajo praktično nezanimiva. Morda so bili z odkupno ceno koruze za zrnje na našem trgu prebliski  leta 2012, ko so pridelovalci po tono ob 25-vlažnosti zrnja zadnjo dobili od 150 do 175 evrov za tono; podobno bi lahko trdili za silažno koruzo letos. Na dolgi rok pa njena odkupna cena nikoli ni bila pretirano zanimiva, enako niso bili visoki niti deleži prodaje. Ponovimo še enkrat: koruza se pri nas v prvi vrsti prideluje za krmo.  

POVPREČNA CENA ODKUPLJENE KORUZA ZA ZRNJE €/t = vključena je koruza, pridelana s Slovenij, in je bila odkupljena od zasebnih pridelovalcev in pridelovalnih podjetij, registriranih v Sloveniji

TABELA 2: Pridelava korze za zrnje in koliko nafte dobimo za tono koruze, 1991-2019 (VIR: SURS)