Čeprav so mnenja o učinkovitosti vse od začetka deljena, se aktivnost obrambe pred točo (OPT) izvaja že več kot 40 let. Prejšnja leta je toča prehitela obrambo, letos je slednja vzpostavljena več kot tri tedne prej kot običajno.

Kmetje in velik del strokovne javnosti, zlasti kmetijske, to podpirajo, prepričani, da vsakršna dejavnost proti moči narave po svoje pomaga. O njeni učinkovitosti ni nedvoumnih dokazov, sistemske rešitve zaradi razdvojenosti pa očitno še dolgo ne bo.

67 občin

Interes za sofinanciranje projekta s strani lokalnih skupnosti je vsako leto velik. Na podlagi priložnostnega skupnega javnega naročila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki projekt koordinira tudi letos, po njihovih podatkih letos sofinancira 67 občin, enako toliko kot lani in predlani. Leta 2022 je obrambo sofinanciralo 63, leta 2021 pa 60 občin.

Branjeno območje od leta 2018, ko so se kot zadnje pridružile občine z levega brega Mure, obsega vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče v Savinjski statistični regiji ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj gre za 71 občin in površino 3.775,6 km².

Seznam občin in višina njihovih prispevkov, 2024 (Vir: MKGP)

Do kdaj še proste roke občin

Na vprašanje, kolikšen znesek sofinanciranja te obrambe odpade na posamezno občino, so nam s kmetijskega ministrstva sporočila, da nimajo pristojnosti za določanje te višine in se o tem odloči vsaka sama.

Sicer pa je njihovo stališče za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu znano: ključno je izvajanje preventivnih ukrepov (namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež), ki so tudi sofinancirani (SN SKP 2023–2027).

Ker pa se na ministrstvu zavedajo, da preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah ali pa ti ukrepi škode  le omilijo, sofinancirajo zavarovalno premijo za zavarovanje kmetijske proizvodnje v višini 60 % obračunane.

Obveznosti občin za OPT bi se morale deliti po ključu – polovico zneska  po številu prebivalcev in polovica po njeni površini.

Ljutomer, Žetale, Poljčane in Zreče

Od 71 branjenih občin letos denar niso prispevale štiri v nadnaslovu omenjene. »Za organizacijo, izvajanje in financiranje teh ukrepov je odgovorna država preko Ministrstva za obrambo in Uprave RS za zaščito in reševanje,« poudarjajo v Ljutomeru, ki je mimogrede edina pomurska občina z rdečo lučjo tovrstni obrambi. Dodali so še, da to ni zakonska obveznost lokalnih skupnosti, rekoč, da obramba pred točo ni opredeljena kot gospodarska javna služba.  

Po večih letih plačevanja prispevka pa so se v obmejni haloški občini Žetale, kjer prevladujejo gozdovi, od kmetijskih površin pa je največ travnikov, odločili za prenehanje. Kot razloge za to župan Anton Butolen ob neupravičenem sistemu plačil, saj da se pri določanju njene višine upošteva samo površina. Med drugim navaja, da je meteorološka stroka  še vedno na stališču, da je takšna obramba neučinkovita, zato meni, da se za njo ne bi smelo uporabljati proračunskega denarja. »Okoljevarstveniki celo opozarjajo, da je posipavanje  s srebrovim jodidom nevarno,« je poudaril in dodal, da bi že bil čas, da se o tem opravi analiza in če se pokaže učinkovitost obrambe, se potem na podlagi dolgoročne pogodbe k njej pristopi sistematično z več letali. »Potem bomo tudi mi ponovno sodelovali.«

Tudi Milena Slatinek, na občini Zreče svetovalka za gospodarske dejavnosti, pojasnjuje, da jo »… zadnja leta ne podpiramo predvsem zato, ker naj bi bilo mnenje stroke do tega odklonilno.«

Priložila nam je dopis kmetijskega ministrstva iz leta 2018, iz katerega izhaja, da po mnenju stroke ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Ta dokument hkrati povzema opozorilo ministrstva za zdravje, da posipanje oblakov s srebrovim jodidom pomeni vnos tujerodne kemikalije v okolje, kateri bodo izpostavljeni ljudje in živi organizmi in da ni mogoče izključiti tveganja, ki ga za zdravje ljudi in okolje povzroča srebro kot razgradni produkt srebrovega jodida. Z občine Poljčane odgovorov nismo dobili.

Letos za OPT slabih 347 tisočakov

Obramba se izvaja na podlagi dvoletnih sklepov Vlade RS (nazadnje sprejet 14. marca 2024). Druge pravne podlage za financiranje potrebnih aktivnosti za obrambo pred točo z letali v tem trenutku ni, pravijo na ministrstvu. Ker gre za proračunska sredstva, mora biti vsako leto za izbiro izvajalca objavljen mednarodni javni razpis. Doslej se je za to kot edino prijavilo Športno društvo Letalski center (LC) Maribor, in tudi letos ni bilo drugače.

V skladu s sklepom ministrstvo prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega letnega javnega naročila, preostali del sredstev (65 %)  pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe. Vsaj polovica od vseh, kjer se izvaja ta dejavnost, se mora odzvati pozitivno, da v projektu potem sodeluje tudi država.

Višina sredstev za financiranje OPT se potem zagotovi na podlagi sredstev, ki jih zagotovijo občine, in sredstev, ki jih ima za ta namen v proračunu zagotovljeno ministrstvo.

Letos bo za OPT namenjenih 346.922,73 evra z davkom na dodano vrednost.

Višina denarja in delež sofinanciranja za letalsko obrambo, 2015-2024 (Vir: MKGP in Erar)

Lani je bil 30-dnevni razpis za izbiro izvajalca  na portalu javnih naročil objavljen 15. aprila, pogodba z izvajalcem je bila sklenjena 12. junija. Letos je bil razpis  objavljen 25. marca, pogodbo z LC Maribor pa je kmetijsko ministrstvo podpisalo 20. maja.

Kot pravijo na ministrstvu, postopka ni mogoče skrajšati, saj gre za javno naročilo in predpisane postopke. Tako od objave razpisa za izbiro izvajalca do dovoljenja za polete mine 60 dni; pred tem ministrstvo vodi še 30-dnevni postopek pridobivanja  pooblastila občin  za sofinanciranje naročila.

V javnem naročilu je časovno izvajanje OPT opredeljeno od podpisa pogodbe do 15. 9. 2025.  

Realno vedno manj denarja

Darko Kralj, pri LC Maribor dolgoletni vodja protitočne obrambe, je potrdil, da so se na razpis za izvajalca prijavili tudi letos, a lahko z razpoložljivo višino sredstev med točonosne oblake zagotovijo le 26 ur učinkovitega letenja. Toliko ur so sicer opravili tudi lani, a da je s stroški šlo zelo na tesno.

»Eno neurje s točo lahko v kmetijstvu, na infrastrukturi in nepremičninah povzroči za več milijonov evrov škode, za letno obrambo pa namenimo le nekaj več kot četrt milijona, saj davek itak dobi država nazaj.«

Nihče ne more zagotoviti, da bo letos podobno vreme kot lani. Letos se je izvajanje obrambe začelo kar 23 dni prej kot lani, a za skoraj enak denar. Kralj je  poudaril, da ko bo predvideni denar porabljen, bodo primorani ostati na tleh ali pa skleniti dodatek k pogodbi. Stroški za nakup plamenic pa da so vse višji in so se v nekaj letih podvojili, potrojili, zato so bili primorani zmanjšati druge stroške. Kralj je še poudaril, da na veliko manjšem območju na avstrijskem Štajerskem letalsko obrambo izvajajo s kar petimi letali in tam po letalu, vključno s preventivnimi leti, opravijo tudi do 300 ur.

Že vrsto let to nevarno dejavnost, za katera je potrebna velika usposobljenost in pogum pilotov, opravljajo z enim letalom, enomotorno Cesno 206. Da bi bili pri svojem delu še učinkovitejši, so pred štirimi leti kupili  dvomotorno Cesno 340. A stoji v hangarju, je potarnal, saj nimajo denarja za namestitev ustrezne opremo za izvajanje protitočne zaščite, država pa za to tudi nima posluha. Za namestitev opreme in njeno homologacijo bi potrebovali  okrog 500.000 evrov.

Za branjenje pred točo so v LC Maribor lani porabili 150 plamenic; sicer cenejšega reagensa za posipavanje točonosnih oblakov pa še vedno ne uporabljajo. Že nekaj let z Agencijo za civilno letalstvo potekajo postopki o dokazovanju za ta namen homologirane opreme.

Tri letala v Mariboru in trije letalski centri

Kralj zagotavlja, da bodo tudi letos dva dni po podpisu pogodbe z naročnikom »operativni«, torej se bodo lahko spopadali z nevarnimi oblaki.  Pojasnil je še, da so potrebne plamenice kupili že pred sezono in zanje založili svoj denar, saj namenskega od ministrstva, ki ga v delnem in končnem zahtevku zbere tudi od občin, dobijo šele po podanem poročilu po zaključku opravljene zaščite, torej po 15. septembru.

Za svoje učinkovito delo bi potrebovali tri namenska letala, meni; da ne bi radi pazili na vsako minuto leta pa bi na sezono potrebovali 1,5 milijona evrov.

Vodja protitočne obrambe pri LC Maribor je izrazil tudi upanje, da bo odpravljena težava odpiralnega časa potniškega letališča Edvarda Rusjana Maribor, katerega infrastrukturo uporabljajo in bo na voljo tudi po uradnem delovnem času, torej po 19. uri, ko se pogosto nevihtni oblaki s točo pojavljajo.

Da bi lahko bila z letalsko protitočno obrambo »pokrita« vsa Slovenija, pa je dejal, da bi za to morali biti vzpostavljeni trije centri na treh lokacijah, ob mariborskem še za Dolenjsko in Primorsko.

Spopadanje človeka z naravo (Fotografija: LC Maribor)