Kot smo letos že večkrat zapisali v zvezi višine pridelkov različnih vrst poljščin, sta dva obraza prisotna tudi pri poznih posevkih in jesenskih plodovih iz trajnih nasadov. Razlog: vremenske razmere.

Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je bila letina večine poznih poljščin podpovprečna, pozne sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih in grozdje pa beležijo zelo dobro letino.

Največji upad pri oljnih bučah, soji in koruzi

Isti vir navaja, da bo pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje 7,9 tone na hektar, to je za 14,13 % manj kot lani in za 11 % manj od povprečja zadnjih deset let. Tudi za silažno koruzo letos vremenske razmere niso bile ugodne, zato naj bi pričakovani povprečni hektarski pridelek zelene mase znašal 41,3 tone, to naj bi bilo za 5,5 % manj od lani in za 9 % manj od povprečja zadnjega desetletja.

Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 63.700 ton, kar je za 9,1 % manj od lanske letine, ki je bila 70.059 ton. Pričakovani pridelek te poljščine naj bi v povprečju znašal 24,5 tone na hektar ali za 5 % manj od desetletnega povprečja.
Po napovedih SURS naj bi letos najmanj po letu 2017, ko se je ponovno vrnila na naša polja, pridelali tudi sladkorne pese. Njene zasejane površina se je od lani zmanjšala za več kot tri četrtine (za skoraj 84 %, na vsega 21 hektarjev); prav tako naj bi ta industrijska rastlina obrodila za 16 % slabše, vsega 51,9 tone na hektar.

Soje kot najpomembnejša beljakovinska stročnica je bila to jesen požeta s skoraj 4.760 hektarjev, pridelek s posameznega hektarja pa je v povprečju tehtal 2,4 tone, kar je za 14,3 % slabše kot lani (2,8 tone na hektar) in za 14 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Tudi oljne buče naj bi obrodile slabše, in sicer za več kot 14 % manj v primerjavi z lani in za 8 % pod desetletnim povprečjem, kar pomeni, da naj bi s  posameznega hektarja povprečno pospravili 600 kilogramov suhih bučnih semen.
Sončnice z okrog 530 hektarjev naj bi obrodile podobno kot lani, 2,1 tone na hektar, kar pa je za desetino slabše v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Tudi pridelovalci krompirja z letino ne morejo biti zadovoljni.

Pridelek hmelja manjši

Letošnje vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na hmelj. Hmeljarji naj bi z nekoliko manjše površine kot lani (za 3 %) pospravili za desetino manj te industrijske poljščine. Pričakovani povprečni hektarski pridelek, predvidoma 1,3 tone, je skoraj petino manjši od povprečja zadnjih desetih let. Hmelja pa naj bi bilo glede na lani dobrih 10 % manj, skupno dobrih 2.000 ton.

Sadja in grozdja več

Pridelek jabolk in hrušk, s 1.905 hektarjev jablan in 207 hektarjev hrušk najpomembnejših pozni sadni vrsti pri nas, naj bi bil letos v intenzivnih sadovnjakih obilen. Jabolk naj bi v povprečju na hektar nabrali 26,9 tone, kar je za 18 % več od desetletnega povprečja in za 0,1 % več kot lani. Skupno naj bi jih spravili za okoli 50.700 ton. Dobro naj bi obrodile tudi hruške, 16,4 tone na hektar oz. za 17 % več v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let, kar je za 4,8 % manj od lani. Skupni pridelek hrušk naj bi tehtal 3.442 ton. Tudi ameriške borovnice in maline so glede na lani obrodile boljše, za 9,8 % oziroma za 8,1 % več, in sicer je bilo predvidoma prvih 437 ton, drugih pa predvidoma 161 ton.

Pridelki v ekstenzivnih (travniških) sadovnjakih pa naj bi po lanski odlični letini letos obrodili skromneje, saj naj bi s  posameznega drevesa jablan glede na lani obrali za kar 41 % man plodov in za četrtino manj od desetletnega povprečja. Podobno manjši  je bil pridelek pri hruškah, za 27 % slabši od desetletnega povprečja. Skupno naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih nabrali približno 9.960 ton jabolk in 2.061 ton hrušk. 

Tudi vinogradniki zadovoljni

V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, so bili povprečni pridelki belega grozdja odlični, vendar še vedno le za 3 % večji v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let, poroča SURS. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno z 9.800. hektarjev okoli 62.600 ton.

Tudi rdeče grozdje je po oceni z začetka septembra obrodilo dobro – 6,2 tone na hektar – to je za 2 % več od desetletnega povprečja. S približno 4.300 hektarjev so vinogradniki predvidoma nabrali okoli 26.400 ton rdečega grozdja.

Pridelava soje

42         hektarjev 1993

28        hektarjev 2000

4.760 hektarjev 2025

Pridelava poznega krompirja

11.430 hektarjev 1991

5.595   hektarjev 2005

2.603    hektarjev 2025